Mladina, 6. februar ― Da si drzne novinarka Špela Kožar začeti politični pregled tedna na nacionalki, torej oddajo Utrip, s posnetkom iz predstave Hlapci, dokumentarec za prihodnost, ki jo je na celjskih dramskih deskah postavil Jan Krmelj – je preprosto izjemno! Pa ne le zato, ker je Krmelj z igralsko ekipo zastavil ta vpogled v prihodnost, ki se zdi vse bolj neizogibna, tako jasno in brez lažnih upanj, izjemno je, ker je Špela Kožar...

Mladina, 6. februar ― Če niste ravno izvrsten poznavalec sodobne glasbe, je velika verjetnost, da za Petro Strahovnik, preden je bila razglašena za eno od prejemnic letošnjih nagrad Prešernovega sklada, še niste slišali. Že 15 let namreč živi in ustvarja na Nizozemskem, kjer se je po diplomi na ljubljanski Akademiji za glasbo izpopolnjevala na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Zato je večino kariere zgradila v mednarodnem prostoru.

Mladina, 6. februar ― Opevanje rodnega kraja je v glasbi precej pogosta tema, ki zbuja občutek topline, žalost, domotožje in nostalgijo. Maria Somerville je prvi dolgometražni album All my people (2019), ki ga je osredinila okoli spominov na ruralno irsko pokrajino Connemara, napisala v času študija v urbanem okolju. Domotožje je ustavila s preprosto potezo: selitvijo nazaj na domači teren, v majhno podeželsko naselje na zahodni irski...

Mladina, 6. februar ― Naziv »neodvisni maestro psihedeličnega obrednega trancea«, za kar se je samooklical Shackleton, zgovorno zaobjame oboje, njegovo prelomno zapuščino in njegov novi album, a le če izraz »trance« razumemo kot trans in ne kot glasbeni žanr. Avtoriteta postdubstepa, (dub) techna in ambientalne muzike se po letih raznoraznih raziskovanj in sodelovanj s ploščo Euphoria Bound vrača h klubskim pulzom, ki so skrajno...

Mladina, 6. februar ― Štiričlanska zagrebška zasedba Kaleido, ki je pri ustvarjanju zvesta predvsem tradiciji indie rocka in postpunka, vendar se spogleduje tudi z zapuščino midwest emo klasikov, je v preteklem letu posnela dolgometražni prvenec Čiji je ovo pas?. Aranžmaji se sprva razvijajo precej počasi, na drugi polovici plošče pa postanejo čedalje bolj dinamični in nepredvidljivi, vedno bolj je prisotna tudi melanholična trobenta,...

Mladina, 6. februar ― Francoska režiserka, novinarka in pisateljica Colombe Schneck (1966) v dveh novelah, ki presevata in zrcalita druga drugo, piše o izgubi, prebolevanju, minevanju, predvsem pa o pripovedovalkinem občutku nemoči ob umiranju vseživljenjske prijateljice in o čakanju, da njena končana ljubezenska zveza izzveni še v spominu.