Švedska romantična orgelska glasba

ARS Obiski kraljice, 27. januar 2020 ― Glasba Emila Sjögrena, Haralda Fryklöfa, Otta Olssona in Oskarja Lindberga V tokratni oddaji bomo predstavili orgelsko glasbo švedskih romantičnih skladateljev. Poslušali bomo izvedbe švedskega organista Hansa Fagiusa, ki velja za enega najbolj cenjenih orgelskih poustvarjalcev v svoji domovini in po svetu. Orgle je študiral na kraljevem glasbenem kolidžu v Stockholmu, pozneje se je v Parizu izpopolnjeval pri odličnem skladatelju in organistu Mauricu Durufléju. Za švedsko založbo Bis je kot mlad orglavec posnel romantično orgelsko glasbo svoje domovine, dela skladateljev, ki so ustvarjali konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja, Emila Sjögrena, Haralda Fryklöfa, Otta Olssona in Oskarja Lindberga. Ponovitev oddaje.

Koreograf in plesalec Milko Šparemblek

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 26. januar 2020 ― Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo 2020 Milko Šparemblek se kot koreograf, dramaturg in režiser uvršča v sam svetovni vrh baletnih in plesnih umetnikov, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno vplivali na razmišljanje o plesu v današnjem času. Njegov ustvarjalni opus obsega več kot sto petdeset baletnih, opernih in dramskih predstav, ki jih je postavil v petinštiridesetih različnih gledališčih po svetu, pa vrsto umetniških filmov in izvirnih televizijskih stvaritev. Mednarodni ugled si je pridobil tudi kot baletni mojster Baleta 20. stoletja Mauricea Béjarta v Bruslju, kot direktor baleta Metropolitanske opere v New Yorku, direktor baleta Gulbenkian v Lizboni, direktor baleta v Lyonu in direktor baleta v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu. Slišali boste nekaj odlomkov iz portreta Milka Šparembleka, ki ga je za Televizijo Slovenija pripravila Danica Dolinar. Izbrala jih je Jedrt Jež Furlan.

Dan, ko je kultura v ospredju in se vprašamo – Kam?

ARS Kulturna panorama, 26. januar 2020 ― Oblak ne ve, in val ne kam V Kulturni panorami bomo govorili o Prešernovi proslavi in Prešernovih nagrajencih, prostorski problematiki nevladnih organizacij in novih pridobitvah ter prihodnjih projektih Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Pa tudi o razstavi Nekje blizu akademske grafičarke Helene Táhir in retrospektivni razstavi Introspektiva, na kateri predstavljajo dela Janeza Jordana in Alena Ožbolta.

Fotograf Stojan Kerbler

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 26. januar 2020 ― Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo 2020 Eno od dveh Prešernovih nagrad za življenjsko delo prejme Stojan Kerbler, osrednja osebnost slovenske fotografije. Njegov opus je čudovita freska bivanja in življenja haloških ljudi in predstavlja resnično vrednoto nacionalnega pomena, o kateri se lahko poenoti strokovna in tudi laična javnost, je zapisano v utemeljitvi za Prešernovo nagrado, ki jo prejema umetnik s Ptujske gore, ki živi na Ptuju. Kerbler je bil vse življenje dejaven v fotografskih klubih. Leta 1963 je bil v Ljubljani med soustanovitelji Fotogrupe ŠOLT, po diplomi se je včlanil v Fotoklub Maribor. Za cikel Haložani je leta 1979 prejel nagrado Prešernovega sklada. O kakovosti njegovega dela pričajo tudi druge domače in mednarodne nagrade in naklonjenost opazovalcev njegovih fotografij; te v ospredje vedno postavljajo človeka. Stojan Kerbler je v svoj dom sprejel že številne mlade fotografe, ki so prišli po nasvet in pomoč, na njegovih vratih pa je pozvonila tudi novinarka Irena Kodrič Cizerl.

Ptičji pogled na vsakdanje življenje

ARS Likovni odmevi, 25. januar 2020 ― O razstavi Živka Marušiča leta 2016 in krajše o njegovi trenutni razstavi Kolorist Živko Marušič se na razstavi Približevanja v Bežigrajski galeriji 1 predstavlja v enobarvni luči, podobe pa temeljijo na fotografskem pogledu. Večinoma gre za doslej neznana dela iz zbirke Obalnih galerij Piran in iz zasebnih zbirk, nastala pa so v letih med 1977 in 1980. Manj znan del njegovega opusa so v Bežigrajskih galerijah predstavili že leta 2016, ko so bile med drugim na ogled umetnikove skulpture. V tokratnih Likovnih odmevih ponavljamo oddajo, ki smo jo pripravili tedaj, krajše pa predstavimo tudi trenutno razstavo Približevanja.

Dnevnik Diane Budisavljević in pogovor z režiserko

ARS Gremo v kino, 25. januar 2020 ― Nesrečniki, Ptice roparice (in fantastična osamosvojitev Harley Quinn), festival kratkega filma v Clermont-Ferrandu V kine je prišel veliki zmagovalec Puljskega filmskega festivala, nastal v hrvaško slovensko srbski koprodukciji – Dnevnik Diane Budisavljević je dolgo zamolčana zgodba o ženski, ki je med drugo svetovno vojno iz ustaških taborišč rešila na tisoče otrok. Režiserka filma Dana Budisavljević bo gostja v oddaji. Poleg tega bomo ocenili kriminalno dramo Nesrečniki režiserja Ladja Lyja, ki je prejela nagrado žirije v Cannesu in je nominirana za oskarja za najboljši tujejezični film, in Ptice roparice. Film je nadaljevanje Odreda odpisanih, pri čemer se tokrat zgodba vrti okrog Harley Quinn, ki jo spet igra Margot Robbie. V oddaji bomo poročali tudi o vrhuncih letošnjega festivala kratkega filma v Clermont-Ferrandu. Vabljeni k poslušanju!

Urban Koder V.

ARS Skladatelj tedna, 25. januar 2020 ― Šansoni Urbana Kodra V tednu pred slovenskim kulturnim praznikom oddaje Skladatelj tedna posvečamo glasbi enega najpomembnejših slovenskih skladateljev – Urbana Kodra. Pêta in zadnja v nizu bo namenjena njegovim šansonom, ki jih je ustvaril več kot 50. Izjemno dobro je znal združiti glasbo in poezijo in tako velja za enega najpomembnejših slovenskih skladateljev šansona. Sodeloval je s številnimi slovenskimi pesniki, omenimo Ervina Fritza, Janeza Menarta in Milana Jesiha. Uglasbil je tudi poezijo številnih tujih pesnikov v slovenskih prevodih, na primer Bertolta Brechta, Heinricha Heineja in Franka Wedekinda.

Zdenko Kodrič: Pet ljubezni

ARS Izšlo je, 24. januar 2020 ― Ambiciozen roman je najverjetneje vrhunec v pisateljevem opusu Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Zdenko Kodrič je doslej objavil motivno in tematsko zelo različne romane, s svojim najnovejšim romanom Pet ljubezni pa je presegel samega sebe. Roman pripoveduje o petih ženskah, njihovih življenjskih preskušnjah in prizadevanjih, dogaja se v različnih stoletjih in v različnih mestih oziroma državah, okvirna pripoved pa je postavljena v Maribor. Kodrič, ki je že kot scenarist filma Marpurgi o mariborskih Judih pokazal odlično poznavanje judovske tematike, je le-to prepričljivo vtkal v svojo pripoved, ki jo je obogatil tudi s stvarnimi opisi in z domišljijo. Več o romanu bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.

Urban Koder IV.

ARS Skladatelj tedna, 24. januar 2020 ― Glasba Urbana Kodra za radijske in televizijske oddaje V četrti oddaji cikla Skladatelj tedna se bomo posvetili Kodrovemu ustvarjanju za slovenski radijski in televizijski program: avizu oddaje Lahko noč otroci, maloštevilnim popevkam ter glasbi za radijske igre in televizijske nadaljevanke.

Usoda Plečnikovega stadiona

ARS Arsov forum, 23. januar 2020 ― Gradbeno dovoljenje ali status quo? Kaj bo z Bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo? Država (še vedno) namreč ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika.

Koroški plebiscit 1920

ARS Arsov forum, 23. januar 2020 ― Usodne ločnice za koroške Slovence in poplebiscitni begunci Prvo skupno oddajo, ki jo mesečno pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Slovenskega programa radia Trst A in Slovenskega sporeda ORF v Celovcu, namenjamo 100-letnici koroškega plebiscita. Dogodku, za katerega na Koroškem potekajo priprave vsaj že dve leti, če upoštevamo predstavitev prve zasnove deželne razstave “CARINTHIja 2020” 4. aprila 2018. Slovesnost 3. marca 2020 v dvorani grbov v Celovcu bo uradni uvod v deželno razstavo z naslovom “100 let koroškega plebiscita – dežela na potovanju skozi čas in prostor”. S plebiscitom na Koroškem časovno bolj ali manj sovpada druga zgodovinska ločnica. Ta je zarezala v življenje Primorske – mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, imenovana tudi Rapalska pogodba. O slednji bo spregovoril tržaški zgodovinar, akademik Jože Pirjevec, gost v studiu radia Trst A. Danijel Grafenauer, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in tajnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter podpredsednik Kluba koroških Slovencev Maribor, bo spregovoril o posebnem področju svojega raziskovalnega interesa, koroških Slovencih – poplebiscitnih beguncih. Ta “eksodus” skoraj vse intelektualne elite označuje historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence. Gosta v Celovcu sta zgodovinar Teodor Domej in profesor Štefan Pinter. Od leta 1975 na Slovenski gimnaziji je do svoje upokojitve poučeval ruščino, zgodovino in filozofijo. Nedavno je na novoletnem srečanju v Katoliškem domu prosvete v Tinjah Štefan Pinter vzel pod drobnogled temo: “1918 in 1920 – usodni ločnici za koroške Slovence”. Oddajo je pripravil Miha Pasterk.

Vpliv pisanja z roko na razvoj možganov

ARS Jezikovni pogovori, 23. januar 2020 ― Kaj se dogaja pri pisanju na roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Pisanje z roko nam ni več tako domače kot včasih. Veliko prej natipkamo pismo po elektronski pošti, kot pa napišemo klasično pismo. Kaj se dogaja pri pisanju z roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Ali naj se otroci še učijo pisanja z roko ali zadostuje, da se naučijo tipkati? O teh in podobnih vprašanjih govorimo v ponovitvi lanske oddaje s predstojnikom katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvezdanom Pirtoškom.

Vzorčki za melodijo /4/: Zvonovi

ARS Čas, prostor in glasba, 23. januar 2020 ― Ljudska umetnost je posvečena tudi zvonovom. Pri nas je veliko organiziranih pritrkovalcev. Nekatere melodije (na primer finfar) so ljudske. Zvonovi imajo simbolni pomen, skupina zvonov […] Ljudska umetnost je posvečena tudi zvonovom. Pri nas je veliko organiziranih pritrkovalcev. Nekatere melodije (na primer finfar) so ljudske. Zvonovi imajo simbolni pomen, skupina zvonov pa lahko ustvari tudi neverjetne vzorce za melodijo. V Salzburgu zvonovi dvakrat na dan zaigrajo Mozartovo melodijo. Big Ben je ena prvih londonskih znamenitosti. Zvonovi imajo svojo vlogo tudi v umetniški glasbi. Številni skladatelji so jih slišali kot sestavni del simfoničnih in opernih orkestrov.

Živko Marušič

ARS Svet kulture, 23. januar 2020 ― Približevanja Fotografija in slikarstvo sta že vsaj od renesanse v tesnem odnosu, ko so si likovni umetniki pri snovanju podob pomagali s camero obscuro, predhodnico fotoaparata. Med umetniki, ki slike ustvarjajo na podlagi fotografij, je tudi Živko Marušič, znan predvsem po svojih barvitosti in figuraliki. Spregovorili bomo o njegovi razstavi v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. Kako mediji oblikujejo javno sfero in kakšno vlogo ima pri tem umetnost se med drugim sprašujejo na razstavi Cenzura in svoboda izražanja, ki je od včeraj na ogled v Moderni galeriji in bo prav tako tema današnjega Sveta kulture. Tu je še današnja premiera dokumentarno-igranega filma Dnevnik Diane Budisavljević v Kinodvoru v Ljubljani. Film govori o dolgo zamolčani zgodbi o ženski, ki je med drugo svetovno vojno na Hrvaškem iz ustaških taborišč rešila na tisoče srbskih otrok.

Urban Koder III.

ARS Skladatelj tedna, 23. januar 2020 ― Oddaja o Kodrovi filmski glasbi Urban Koder se je po končani karieri trobentača posvetil pisanju glasbe za radijske igre za odrasle in otroke, glasbi za gledališče, televizijske nadaljevanke in filme. Sodeloval je pri dvajsetih celovečernih filmih, štirih dokumentarnih in petnajstih kratkih animiranih filmih. Prav Kodrovi filmski glasbi bo posvečena današnja oddaja.

še novic

Novice

podkasti