ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 9. februar 2020 ― Magični svetovi umetnika, odprtega za sprejemanje impulzov življenja Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je bil tudi pri nas in po svetu delujoč kostumograf Alan Hranitelj, ki je lani navdušil s postavitvijo razstave Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. O vzporednih svetovih umetnik, ki se z dvomi ne ukvarja veliko, saj si od nekdaj zaupa, pravi, da bivajo v vsakem izmed nas, vendar mora biti človek odprt za to, da si dovoli videti in slišati. Razstava, ki je sledila že mnogim drugim zelo odmevnim, je bila za mnoge praznik kostumografije, stvaritve pa so bile označene kot presežek umetniške imaginacije. Njegov opus obsega več sto gledaliških, opernih, baletnih in sodobno plesnih kostumografij, s svojimi magičnimi, poetičnimi in razkošnimi stvaritvami pa je očaral tudi gledalce cirkuških predstav ter vstopal v prostore filmske in televizijske produkcije. O svetu podob, ki jih vidi in ustvarja se je Magda Tušar pogovarjala že v nočnih urah Prvega, zdaj pa boste delu pogovora lahko prisluhnili tudi v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.

ARS Skladatelj tedna, 8. februar 2020 ― Charles Villiers Stanfordu je skupaj s Hubertom Parryjem in Alexandrom Mackenziem dolgo veljal za začetnika glasbenega preporoda v Veliki Britaniji, a so ga kmalu zasenčili […] Charles Villiers Stanfordu je skupaj s Hubertom Parryjem in Alexandrom Mackenziem dolgo veljal za začetnika glasbenega preporoda v Veliki Britaniji, a so ga kmalu zasenčili Edward Elgar in lastni učenci, kot sta Gustav Hoist in Ralph Vaughan Williams. Slednji je nekoč zapisal: »V Stanfordovi glasbi nikoli ne pogrešamo stila, lepote in občutka velike tradicije. Njegova dela so viktorijanska v najboljšem pomenu besede: lahko jih primerjamo z umetnostjo Alfreda Tennysona, Georga Frederica Wattsa in Matthewa Arnolda.«. Poleg Stanfordovega priljubljenega Magnificata v oddaji predstavljamo anthem For lo, I raise up, drugi stavek Simfonije št. 4, motet Večni oče ter ciklus kratkih pesmi: Vilinsko jezero, Mor iz Cloyne, Strup na puščicah, Svetovna tatica in Nazaj na Irsko.

ARS Izšlo je, 7. februar 2020 ― Deseta kriminalka mojstra zapletov (in razpletov) Avgust Demšar (to je psevdonim) je leta 2007 objavil svojo prvo kriminalko z naslovom Olje na balkonu in v njej predstavil inšpektorja Martina Vrenka. Pozneje je napisal še vrsto kriminalk, vpeljal še enega glavnega junaka Miloša, razširil tematiko in vedno znova presenetil s pripovedno strukturo. In tudi s svojim desetim romanom Cerkev se pisatelj ni prepustil rutini, ampak je napisal berljiv, sodoben, zgoščen roman, ki vsebuje vrsto izdelanih likov. Tokrat se Demšarjevi detektivi spopadejo ne samo s težkim in zapletenim umorom, ampak tudi politično občutljivim. Preiskujejo namreč umor škofa, ki ga je morilec umoril po maši v baziliki Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. Pisatelj spretno razvija pripoved, več vzporednih možnosti in hipotez, preiskav … Več o romanu bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.

ARS Skladatelj tedna, 6. februar 2020 ― Charles Villiers Stanford se je rodil leta 1852 v Dublinu ter že pred svojim osemnajstim letom ustvaril razmeroma veliko duhovne in posvetne vokalne glasbe, koncertno […] Charles Villiers Stanford se je rodil leta 1852 v Dublinu ter že pred svojim osemnajstim letom ustvaril razmeroma veliko duhovne in posvetne vokalne glasbe, koncertno uverturo in zanimiv Rondo za violončelo in orkester.. Navduševal se je nad Brahmsovo in Schumannovo glasbo ter v poletnih mesecih študiral kompozicijo pri Carlu Reineckeju v Leipzigu in Friedrichu Kielu v Berlinu. Pri šestindvajsetih je začel komponirati svojo prvo opero Zakriti prerok, a mu z njo ni uspelo navdušiti angleških kolegov. Ti so menili, da bi moral izbrati lahkotnejšo temo po vzoru komičnih oper Arthurja Suliivana. Svetovali so mu, naj delo najprej predstavi v tujini ter si tako zagotovi boljše možnosti za uprizoritev doma. Stanford je izkoristil stike, ki jih je dobil med bivanjem v Nemčiji, in opera je premiera doživela leta 1881 v Kraljevem gledališču Hannovru. V angleški reviji The Musical Times so njegovo instrumentacijo primerjali s Schumannovo, dramatski prijem pa z Meyerbeerovim. A delo ni prepričalo vseh kritikov in opera je morala na angleško premiera počakati še nadaljnih dvanajst let. Vsem težavam navkljub se je Stanford skozi vso kariero navduševal za opero ter se poskušal izkazati kot operni skladatelj. Ravnal je povsem drugače kakor njegov sodobnik Hubert Parry, ki je odnehal že po prvem neuspešnem poskusu. V oddaji predstavljamo Stanfordove skladbe Caoine – prvo izmed šestih Irskih fantazij, Glorio iz Prazničnega bogoslužja, del simfonične kantate Stabat Mater in Fantazijo v a-molu za nenavadno zasedbo roga in godalnega kvarteta.

ARS Jezikovni pogovori, 5. februar 2020 ― Govorni pomočnik RTV Slovenija vam lahko pomaga razrešiti marsikatero dilemo. Izgovarjanje tujih lastnih imen in izpeljava iz njih povzročata preglavice že jezikoslovcem, kaj šele slehernikom. Dejstvo je, da pravorečje v javnem prostoru ne uživa pozornosti, ki mu pripada. Ravno zaradi tega je odslej širši javnosti na voljo spletna stran Radiotelevizije Slovenija Govorni pomočnik. Projekt je nastal s sodelovanjem fonetične službe Radia Slovenija in Izobraževalnega središča RTV Slovenija kot zvočni priročnik in pomoč za poenotenje izreke na radiu, a je namenjen pravzaprav vsem. Govorni pomočnik ponuja uporabnikom, da na enem mestu najdejo zbirko poslovenjenih in poenotenih izgovarjav tujih in domačih lastnih in krajevnih imen ter drugih besed in besednih zvez z mestom naglasa in naglasnim znamenjem. Orodje bosta predstavili vodja fonetične službe Radia Slovenija in glavna urednica Govornega pomočnika Suzana Köstner ter ena od urednic projekta in lektorica Saša Grčman. Govorni pomočnik je dostopen na tej povezavi. Predloge in pripombe lahko pošljete na govornipomocnik@rtvslo.si. Pri vzpostavitvi spletne strani govornega pomočnika so sodelovali tudi: glavna koordinatorica Alenka Kovačič, lektorice Marta Trobec, Tamara Gorup, pri pregledu vpisov lektorice Alenka Pirc, Živa Švigelj, Tina Petrovič, Petra Jordan in napovedovalka Alenka Resman Langus, tehnično izvedbo so prevzeli Arnold Marko in sodelavci MMC-ja. Gesla so posneli Bernard Stramič, Miha Zor, Matjaž Romih, Igor Velse in Maja Šumej. RTV Slovenija je sodelovala tudi pri projektu Spipp, spletni aplikaciji za pomoč pri zapisu in izgovorjavi svojilnih pridevnikov prevzetih priimkov (http://spipp.ff.um.si). Projekt Spipp so izpeljali študentje treh fakultet Univerze v Mariboru pod mentorstvom dr. Irene Stramljič Breznik, predavateljice na mariborski Filozofski fakulteti in Darinke Koderman Patačko, lektorice in prevajalke na TV Slovenija.

ARS Ars humana, 4. februar 2020 ― Dvojni doktor Damir Globočnik preučuje tudi slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezave med kulturno in politično zgodovino in likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Dvojni doktor Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Študijsko se posveča preučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, preučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Pavliha foto: Ariv Damir Globočnik Leta 1993 se je vpisal na magistrski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1997 dokončal, naslov njegove magistrske naloge pa je bil: »Slovenska karikatura 1869–1941 – pregled, gradivo in interpretacije«. Leta 2000 se je vpisal na doktorski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani; naslov njegove doktorske disertacije je bil »Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti«, podnaslov pa »Pregled pesnikovih portretov, ilustracij njegovih del in karikatur od leta 1850 do konca 20. stoletja, ustvarjalni opusi posameznih pesnikovih upodabljavcev, zlasti opus Franza Kurza zum Thurn und Goldensteina, in likovna umetnost v Prešernovem času«. Doktorski študij je končal julija 2005 in pridobil naziv doktor znanosti s področja umetnostne zgodovine. Leta 2012 je končal doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Karikatura in satirična periodika – pomožna zgodovinska vira. Damir Globočnik, karikatura Aljane Primožič, 2014. foto: Arhiv Damir Globočnik   Damir Globočnik, karikatura Ciril Horjak, Večer, 2014 foto: Arhiv Damir Globočnik