ARS Kulturna panorama, 29. marec 2020 ― Pogovarjamo se s Tjašo Mislej in Darkom Knezom S prejemnico letošnje nagrade Slavka Gruma Tjašo Mislej smo se pogovarjali o njenem nagrajenem dramskem besedilu „Naše skladišče“, govorimo tudi o tem, kako v obdobju izrednih razmer pa do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020, odločitve vlade vplivajo na delovanje Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra. Predstavljamo pobudo SIGICa – „Slovenskega glasbeno-informacijskega centra“, ki je te dni sprožil akcijo za finančno pomoč samozaposlenim glasbenikom v kulturi, naš dopisnik iz Italije pa se je pozanimal, kako v obdobju, ko so tamkajšne kulturne ustanove zaprte, v tej zakladnici evropske kulture bogato ponudbo vsebin, od muzejske, galerijske pa do filmske, preusmerjajo na internetne strani. Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost v Narodnem muzeju Slovenije je orisal simboliko križa pri kristjanih in predvsem likovne upodobitve iz zbirke križev, ki jo hranijo v muzeju.

ARS Svet kulture, 28. marec 2020 ― Pogovor z Darkom Knezom o pomenu in vlogi križa v času velike noči ter epidemije Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. V luči epidemije pa lahko ob vlogi križa v velikonočnih običajih v teh dneh razmišljamo tudi o križu kot simbolni zaščiti pred kugo in drugimi boleznimi. O tem, pa tudi o zbirki križev iz Narodnega muzeja Slovenije, je razmišljal mag. Darko Knez, ki je v muzeju zaposlen kot vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost. V oddaji pa tudi o letošnjem zmagovalcu literarne nagrade Vstajenje, ki so ga razglasili v Trstu. Nagrado bodo podelili že 57-ič, namenjena pa je predvsem zamejskim in zdomskim ustvarjalcem. Letošnji lavreat Tone Mizerit živi v Buenos Airesu v Argentini.

ARS Skladatelj tedna, 28. marec 2020 ― Odlomki iz Žalostink preroka Jeremija ter moteti Jacqueta iz Mantove Na vrsti je zadnji del cikla, posvečenega bretonskemu renesančnemu mojstru Jacquesu Colebaultu, ki je večino življenja preživel v Italiji in je bolj znan po imenom Jacquet iz Mantove. Od leta 1526 je več kakor trideset let vodil glasbeno kapelo tamkajšnje katedrale svetega Petra in Pavla ter obvladoval glasbeno življenje v mestu. Njegov mecen Ercole Gonzaga je že v najstniških letih postal škof. Pozneje so ga imenovali za kardinala in uveljavil se je kot spreten cerkveni diplomat. Po smrti vojvode Francesca Gonzage leta 1550 je prevzel tudi posvetno oblast v Mantovi in njegova vizija katoliške reforme je zaobsegla vse vidike življenja v mestu.

ARS Skladatelj tedna, 27. marec 2020 ― Med Jacquetovimi deli je celoten cikel Žalostink preroka Jeremija za izvajanje v dneh pred veliko nočjo, ki ga predvajamo v tokratnem ciklu Skladatelj tedna. Glasbena renesansa se je v veliki meri zgodila na italijanskih tleh, a mnogi izmed njenih glavnih akterjev so se rodili drugje. Skozi petnajsto stoletje in v precejšnjem delu šestnajstega stoletja so v tamkajšnjem glasbenem življenju prevladovali glasbeniki iz severne Evrope. Pritegnilo jih je bogastvo italijanskih dvorov in Rima kot sedeža katoliške cerkve. Med takšnimi migranti je bil naš skladatelj tedna, francoski mojster Jacques Colebault, ki so mu rekli Jacquet iz Mantove.