Novice

podkasti

Tudi Fran ima koronavirus

Tudi Fran ima koronavirus

ARS Jezikovni pogovori, 13. april 2020 ― Fran, različica covid-19, razlaga besede kot so: asimptomatičen, koronabedak, koronačas, koronaobveznica, predihavanje, prekuževati, samoosamitev. Orodje Fran dnevno obišče od 100.000 do 180.000 ljudi, kar pomeni, da sodi med najbolj obiskane spletne strani pri nas. “Zaradi tega smo v ‘virusni’ različici Frana zbrali tudi drobce splošnega jezika in zgodovine narečij. Glede na odzive ocenjujemo, da si stran ogledujejo številni, ki jih jezik ne zanima zgolj profesionalno. Veliko ljudi je preprosto radovednih,” opaža dr. Kozma Ahačič. Od izbruha koronavirusne bolezni namreč raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU podrobno spremljajo besede, ki so nastale ob pojavu koronavirusa ali v času epidemije pridobile nove pomene. V začetku aprila so predstavili Fran, različico covid-19. “Koronavirusni Fran” vsebuje najpomembnejše nove in že objavljene slovarske sestavke ter nasvete iz svetovalnic, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim virusom. Pregled obsega poleg sodobnega besedja in pravopisno-terminoloških opozoril tudi tematsko zaokrožen pregled zgodovine in etimologije besedja, povezanega z epidemijami, ter izraze, povezane z nalezljivimi obolenji, iz slovenskih narečij. Mestov Sprotnem slovarju slovenskega jezika so si tako med drugimi zaslužile naslednje besede: asimptomatičen, govorec, helikopterski denar, izolacija, koronabedak, koronačas,  koronaobveznica, omejevanje socialnih stikov, predihavanje, prekuževati, samoosamitev. Pomenske povezave besede izolacija v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika foto: Fran.si
Orgelske improvizacije Rudolfa Lutza

Orgelske improvizacije Rudolfa Lutza

ARS Obiski kraljice, 13. april 2020 ― Z njimi se je leta 2019 v okviru Festivala Radovljica predstavil v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Rudolf Lutz je organist, čembalist, dirigent in predvsem – improvizator; improvizacija mu pomeni pomemben del koncertnega udejstvovanja. »Improvizacija nastaja iz trenutka, zato so zasnove zelo pomembne. Bolj ko se posvetim takim vprašanjem, prepričljivejši bo rezultat,« pravi sam. Baročni svet s staro oziroma zgodnjo glasbo mu je zelo blizu. Do leta 2013 je deloval kot organist v evangeličanski mestni cerkvi sv. Lovrenca v St. Gallnu, do leta 2008 je v tem mestu vodil tudi Bachov zbor. Dolga leta je bil cenjen profesor na Visoki šoli za glasbo v Baslu, na Visoki šoli za glasbo v Zürichu in na Scholi Cantorum Basiliensis. Improvizacija ga spremlja že vse od otroštva.
Kulturna panorama

Kulturna panorama

ARS Kulturna panorama, 12. april 2020 ― Branje in založništvo v senci posledic epidemije Ob svetovnem dnevu knjige se bomo posvetili branju in založništvu v senci posledic epidemije in ukrepom politike, ki bi ublažili krize založnikov, filmskih ustvarjalcev in samozaposlenih v kulturi. Začel se je Festival upanja, prvi mednarodni spletni pesniški festival in prvič bo podeljena Cankarjeva nagrada za najboljše: prozo, poezijo, dramo in esej. Ulično gledališče Ana Monro se je v času pandemije lotilo projekta z naslovom Ana pod oknom; o javnih prostorih in o samoosamitvenem sprehodu po Ljubljani bo bo govoril arhitekt Miloš Kosec.
Janez Bermež, 1935 – 2020

Janez Bermež, 1935 – 2020

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 12. april 2020 ― Pogovor z dobitnikom Borštnikovega prstana leta 1989 23. marca 2020 je v petinosemdesetem letu starosti preminil dramski igralec Janez Bermež. Bil je član ansambla Slovenskega ljudskega gledališča v Celju od konca študija leta 1962 do upokojitve. Kot igralski steber gledališča je odigral številne izjemne karakterne vloge. Zanje je prejel več nagrad in priznanj, med katerimi velja omeniti predvsem Borštnikov prstan za življenjsko delo leta 1998. Takrat je Tadeja Krečič z dramskim igralcem Janezom Bermežem posnela pogovor
500 let od smrti Rafaela

500 let od smrti Rafaela

ARS Likovni odmevi, 11. april 2020 ― Renesančni mojster je znan predvsem po idealizirani lepoti in milini figur “Vzdušje miru in miline, ki se zdita brezčasna in prevevata njegove figure, pa natančen in pravilen, a hkrati očarljivo preprost in enostaven figurativen prikaz abstraktnih teoloških, filozofskih in celo poetoloških pojmov, ki ju premorejo njegova dela, sta tista vidno-nevidna skrivnost in lepota Rafaelovih slik.” Tako je ustvarjanje tega priljubljenega umetnika v uvodu v prestižno monografijo Božanski Rafael opisal Igor Škamperle, profesor na oddelku sociologija kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti. 6.aprila je minilo 500 let od Rafaelove smrti, ki je umrl star zgolj 37 let. Vrhunec jubileja naj bi bila razstava Rafael v rimskem razstavišču Scuderie del Quirinale, ki zdaj seveda sameva. Med več kot 100 slikarjevimi deli pa se lahko sprehodimo virtualno, in sicer na spletni platformi Musement, kjer je zaživel virtualni muzej. O umetnikovem delu ter kulturnem ozračju, v katerem je ustvarjal, je v pogovoru z Izo Pevec razmišljal prof. Igor Škamperle.

Minipleks Mestnega kina v Ljubljani, filmi s klavstrofobičnimi interierji, navdihujoči filmi za mlade, Rocco in njegovi bratje

ARS Gremo v kino, 11. april 2020 ― Kako bo videti minipleks v podhodu Ajdovščina v Ljubljani? Filmi, ki vzdušje klavstrofobije gradijo s scenografijami interierjev, najboljši navdihujoči filmi za mlade, filmska klasika Luchina Viscontija Kinematografi so zaradi epidemije še vedno zaprti, vseeno pa smo dočakali dobro novico, da bo Ljubljano obogatil nov minipleks mestnega kina. V oddaji bomo poročali o nagrajencih arhitekturnega natečaja za kino v podhodu Ajdovščina. Razmišljali bomo o filmih, ki ustvarjajo klavstrofobična razpoloženja s scenografijami interierjev, pa na drugi strani o najbolj navdihujočih filmih za mlade, v središču katerih so otroci, ki iščejo pobeg iz svoje težke resničnosti. Osredotočili se bomo tudi na filmsko klasiko Luchina Viscontija Rocco in njegovi bratje, s katero na TV SLO v programu Kinoteka končujejo ciklus filmov z Alainom Delonom v glavnih vlogah.
Leonard Bernstein /5/

Leonard Bernstein /5/

ARS Skladatelj tedna, 11. april 2020 ― V raziskovanju notranjih svetov V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna, ki so ga v okviru tabora Glasbene mladine Slovenije pripravili udeleženci tečaja glasbene publicistike, obravnavamo Bernsteinova pozna dela. V središče pozornosti postavljamo Chichestrske psalme, prvo kompozicijo, ki je nastala po skladateljevi udarni tretji simfoniji, in Mašo, ki velja za skladateljevo najtehtnejše delo.
Palca na Bledu

Palca na Bledu

Glave (Apparatus), 10. april 2020 ― Anže žaluje za Hedwig, Pižama pa za prizorom iz knjige, kjer se Harry spremeny v Weasleyjevega žlahtnika. Prvič v zgodovini ljudje ne jejo sušija, ampak suši žre ljudi. Smrt začuda ne sveti. Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš. Hvala. – Glave 126 Zapiski: Svetinje smrti 1 OBOD: Veščec Monkey island
Palca na Bledu

Palca na Bledu

Glave (Apparatus), 10. april 2020 ― Anže žaluje za Hedwig, Pižama pa za prizorom iz knjige, kjer se Harry spremeny v Weasleyjevega žlahtnika. Prvič v zgodovini ljudje ne jejo sušija, ampak suši žre ljudi. Smrt začuda ne sveti. Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš. Hvala. – Glave 126 Zapiski: Svetinje smrti 1 OBOD: Veščec Monkey island
Hribci

Hribci

ARS Za en bokal muzike, 10. april 2020 ― Notranjska Tokrat bomo v oddaji Za en bokal muzike poslušali glasbo z Notranjskega. Ime Hribci domačini uporabljajo za skupino vasi med Begunjami pri Cerknici in Rakitno in od tam bodo posnetki pesmi in viž, ki jih bomo slišali tokrat. Posnetki so iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, oddajo pa bo dopolnil še kakšen posnetek glasbenega izročila iz bližnje okolice.

Alenka Koželj: Lovilci sanj

ARS Izšlo je, 10. april 2020 ― Alenka Koželj, doktorica literarnih ved, je lani objavila svojo prvo zbirko kratkih zgodb. Alenka Koželj je lani doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju ter objavila svojo prvo zbirko zgodb Lovilci sanj. Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. Pisateljica se loteva težkih tem, med drugim spolne zlorabe, vendar zmerom znova izbrano temo izpelje prepričljivo in berljivo. K živosti njenih zgodb pripomorejo tudi posrečene prispodobe. Več o zbirki in zgodbah bo povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.
Leonard Bernstein /4/

Leonard Bernstein /4/

ARS Skladatelj tedna, 10. april 2020 ― Simfonije religioznosti Bernsteinova glasba ima veliko navdušencev in marsikateri njegova dela povezujejo z idejo religioznosti. Toda religiozni naboj navadno pripišejo le znanim Chichesterskim psalmom in Maši. Tak pogled ne razkriva celovite mešanice glasbe in globokega religioznega nagnjenja. Drugačna srečanja s “tistim drugim” izraža trojica simfonij, ki vedno bivajo v okolju programske glasbe; taka glasbena govorica namiguje na stvarne dogodke in jih dopolnjuje. Simfonija št. 1 se dotika življenja preroka Jeremije. Druga simfonija orisuje človekovo duševnost v iskanju bivanjske opore. Tretja simfonija, ki gradi na sporazumevanju z Bogom, poslušalca napoti iz zemeljskega sveta in ga nato spet povleče vanj.
Haydn, Prokofjev …

Haydn, Prokofjev …

ARS Čas, prostor in glasba, 9. april 2020 ― Nostalgija na drugačen način Glasba je malokdaj sad revolucionarnih premikov. Bolj kot revolucija je v glasbeni umetnosti navzoča evolucija. Skladatelji pa se tu in tam vrnejo v preteklost, da bi preizkusili svoje ustvarjalne moči, ali pa tudi, ker se jih je dotaknila nostalgija. Svoj dar je na začetku kariere preizkusil Sergej Prokofjev: da bi se z izvirno glasbo dotaknil živega spomina na dunajskega mojstra Josepha Haydna.
Leonard Bernstein /3/

Leonard Bernstein /3/

ARS Skladatelj tedna, 9. april 2020 ― »Ameriški kandid« Želja marsikaterega ameriškega skladatelja, navdušenega nad jazzom in popularno glasbo je bila napisati opero kot tehtno glasbeno delo, ki bi dobilo priložnost na resnejših umetniških odrih. Leonardu Bernsteinu se je leta 1953 tako ponudila priložnost, da bi uglasbil delo, ki ga je predlagala takratna znana libretistka Lillian Heilman. K ideji so jo napeljale družbenopolitične razmere takratnega časa, saj so petdeseta leta prejšnjega stoletja močno zaznamovali odnosi med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Različni interesi teh dveh svetovnih velesil so vodili v hladno vojno, propagando, psihološke operacije, vohunstva ter merjenja moči v tehnološkem razvoju, vse to pa se je odražalo predvsem v oboroževanju.
Pandemija in tolmačenje v slovenski znakovni jezik

Pandemija in tolmačenje v slovenski znakovni jezik

ARS Jezikovni pogovori, 8. april 2020 ― Pogovor s tolmačkami slovenskega znakovnega jezika Tanjo Giuliatti Davinić, Mojco Korenjak in Sabino Pokovec Tisti, ki zadnje tedne, zaznamovane s pandemijo novega koronavirusa, spremljamo vladne tiskovne konference, jih na videz že dobro poznamo. Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik je namreč skupaj z Uradom vlade za komuniciranje poskrbel za to, da je gluhim omogočeno sprotno spremljanje novinarskih konferenc. Naše gostje – na daljavo – so tolmačke slovenskega znakovnega jezika, ki dnevno gluhim posredujejo najpomembnejše novice; po njihovi zalugi lahko gluhi v svojem jeziku neposredno spremljajo novinarske konference ali izjave za javnost vlade in drugih služb; tudi sicer so v slovenski znakovni jezik tolmačene številne informativne in nekatere druge oddaje na nacionalni televiziji. Moje sogovornice so tolmačke slovenskega znakovnega jezika Tanja Giuliatti Davinić, Mojca Korenjak in Sabina Pokovec. Pa začnimo pri osnovah: ste tolmačke slovenskega znakovnega jezika; ali to pomeni, da univerzalnega znakovnega jezika ni in da ima vsaka jezikovna skupina svoj znakovni jezik? Sabina Pokovec: Tako je. Po svetu ne obstaja mednarodni znakovni jezik, obstajajo samo mednarodne kretnje, kar zadošča za neko osnovno sporazumevanje. Za kakšno bolj strokovno komunikacijo pa znanje slovenskega znakovnega jezika ne bi zadoščalo. Ampak ker je znakovni jezik živ jezik in se zato ves čas spreminja, se je mogoče potem tudi priučiti tega jezika. Vsaka jezikovna skupina ima svoj jezik. Da bi po vsem svetu enako kretali, tega ni. Se pravi, če bi Italijan, ki ne sliši, spremljal vaše tolmačenje, bi razumel del, nič? Mojca Korenjak: Pri bližnjih državah lahko najdemo neke vzporednice, saj se je znakovni jezik širil po Evropi. Določene kretnje bi razumel, ampak smiselno pa vsega skupaj ne bi mogel povezati. Vsaj ne z našim tolmačenjem. Znakovni jezik niso samo kretnje; to je celota vsega: mimike, telesne govorice, kretenj, artikulacije. Ko vas gledamo pri tolm
O mišljenju in udejanjanjih prostora v gledališču

O mišljenju in udejanjanjih prostora v gledališču

ARS Oder, 8. april 2020 ― V knjižnici MGL je izšla druga izdaja Prostorov igre Mete Hočevar. V Prostorih igre je Meta Hočevar »spremenila generacije gledališčnikov in arhitektov, vseh, ki se z zadostno resnostjo ukvarjajo s prostori igre in vsakdana. Tako ne pretiravamo, če izjavimo, da so prostori igre Mete Hočevar spremenili zgodovino in fenomene slovenskega, jugoslovanskega in tudi evropskega gledališča.« Takole je v izčrpni študiji k drugi dopolnjeni izdaji Prostorov igre zapisal dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič. Spremljajte pogovor z Meto Hočevar, ki ga je za Oder, oddajo o sočasnem gledališču, leta 2016 posnela Petra Tanko. Vabljeni k poslušanju.
Leonard Bernstein /2/

Leonard Bernstein /2/

ARS Skladatelj tedna, 8. april 2020 ― Iz gledališča na filmsko platno in nazaj na koncertne odre Skladatelja tedna, Leonarda Bernsteina, tokrat predstaviljamo z mojstrovinami, ki so v zlati dobi Hollywooda očarale filmsko občinstvo, avtorju pa prinesle svetovno slavo in popularnost.
še novic