ARS Čas, prostor in glasba, 6. junij 2018 ― Schubert je cenjen kot eden izmed najbolj nadarjenih romantičnih skladateljev (19. stoletja). V oddaji »Ustvarjanje z navdihom – Franz Schubert« bomo predvajali Schubertovo glasbo: Tretji stavek Menuet iz Simfonije št. 5 v B-duru; Akademijo St. Martin in the Fields bo vodil Neville Marriner in Simfonijo št. 9 v C-duru – »Veliko« s stavki: Andante – Allegro ma non troppo, Andante con moto, Scherzo – Allegro vivace in Allegro vivace. Igral bo orkester Opere iz Lyona, dirigiral bo John Eliot Gardiner. Ponovljeno devetinsedemdeseto oddajo iz cikla »Čas, prostor in glasba« je pripravil  Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj,  bral je  Ivan Lotrič.

ARS Filmska glasba, 1. junij 2018 ― Film Labirint iz leta 1986 ni dosegel večjega uspeha, film Divji angeli pa je znan kot začetnik žanra bikerskega filma. Ko je leta 1986 fantazijska zgodba o deklici (film Labirint), ki ji je kralj škratov ugrabil mlajšega bratca – do njega lahko pride le po zapletenem labirintu – prišla v kinematografe, ni dosegla večjega uspeha. V resnici je bila prava polomija, z leti pa si je nabrala izredno številno četico zvestih oboževalcev. V Los Angelesu se filma vsako leto spomnijo s tematskim plesom v maskah, v kakršnem se znajde Sarah, ki jo je upodobila tedaj 16-letna Jennifer Connelly. Ameriški igrani film Divji angeli, posnet leta 1966, v režiji Rogerja Cormana je danes znan predvsem kot ena prvih hollywoodskih stvaritev, v katerih so prikazali mladinsko kontrakulturo v šestdesetih letih, pa tudi kot začetnik žanra bikerskega filma. Cormanu in drugim filmskim ustvarjalcem je pomenil navdih za številne druge ekranizacije podobne tematike – s tem so začeli smer, ki je dosegla vrh s kultno stvaritvijo Goli v sedlu nekaj let pozneje.

ARS Čas, prostor in glasba, 30. maj 2018 ― Cikel glasbenih oddaj, v katerem se spominjamo pomembnih trenutkov iz preteklosti, da bi se z umetnostjo približali prihodnosti ‘Čas prihodnosti‘ je cikel glasbenih oddaj, v katerem se spominjamo pomembnih trenutkov iz preteklosti, da bi se z umetnostjo približali prihodnosti.  Približevanje je poseben način raziskovanja. Logična sosledja preteklosti približujejo in dohitevajo čas prihodnosti. V deveti oddaji iz cikla ‘Čas prihodnosti’ smo predvajali: Prizore iz Bele krajine Pavla Mihelčiča – Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija je dirigiral Anton Nanut; Gymnopedie-je št. 1 – 3 Erica Satieja v orkestracijah Claudea Debussyja in Renauda Gagneuxa; prvi dve je posnel Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa, tretjo skladbo pa izvedel Orkester Capitol iz Toulousa, ki ga je vodil Michel Plasson. V drugem delu oddaje smo poslušali Koncert za violino in orkester št. 1, opus 15 Karola Szymanowskega. Solist je bil violinist Igor Ozim, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija je dirigiral Bohdan Wodiczko. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, pripravil in uredil jo je profesor Pavel Mihelčič.