Gašper Malej: Pod tisto celino

ARS Izšlo je, 5. julij 2018 ― Tretja knjiga poezije Gašperja Maleja, Pod tisto celino, je obsežna, močna, zelo natančno grajena in oblikovana Tretja knjiga poezije Gašperja Maleja, Pod tisto celino, je obsežna, močna, zelo natančno grajena in oblikovana. Formalno se v njej prepletajo tri pesniške oblike: pesmi v verzni obliki, pesmi v prozi in fragmenti; tematsko je knjiga razgibana, a vendar se zdi, da se navsezadnje vse tematike prepletajo v stremljenju po prepoznanju, ohranjanju in ščitenju osebne integritete in svojega mesta v svetu.

Drobci časa sredi XX. stoletja

ARS Ars humana, 5. julij 2018 ― Obdobje sredine 20. stoletja je mnogim družinam spremenila vse - Vojna spremeni vse. Istoimenski naslov spominov Stashe Furlan Seaton in Domov njenega brata Aljoše,oče je bil tržaški intelektualec in pravnik Boris Furlan - izhodišče pogovora Zgodovina je vedno pripoved o preteklosti. Lani izdani spomini še vedno v ZDA živeče Stashe Furlan Seaton »Vojna vse spremeni« in »Domov«, njenega mlajšega brata Aljoše, njun oče Boris Furlan je bil univerzitetni profesor in dekan Pravne fakultete Univerze v LJ (1945-47), so izhodišče pogovora o širših okoliščinah tragične usode uporniške protifašistične družine liberalnih in izobraženih tržaških Slovencev pred, med in po koncu 2. svetovne vojne. Predvsem primorski Slovenci so v osvobodilnem boju presegli ideološke razlike in za to po vojni mnogi plačali visoko ceno. Zgodovinarja, prof.dr.Peter Vodopivec iz Ljubljane in izr.prof.dr.Gorazd Bajc iz Trsta osvetljujeta povojni obračun z demokratično inteligenco in posebnosti povojnega obdobja v Sloveniji. Te so jo od preostalega dela skupne države razlikovale takoj po vojni kot tudi pozneje. Povezuje Goran Tenze.

Čas prihodnosti: Približevanje znanosti XI.

ARS Čas, prostor in glasba, 4. julij 2018 ― V enajsti oddaji iz cikla 'Čas prihodnosti' bomo predvajali: 'Seraphim za violino in orkester japonske skladateljice Harue Kunieda in Koncert za altovski saksofon in orkester Edisona Denisova V enajsti oddaji iz cikla ‘Čas prihodnosti’ bomo predvajali: ‘Seraphim za violino in orkester japonske skladateljice Harue Kunieda – na violino bo igrala Takako Yamazaki, Filharmoničnemu orkestru iz Tokia bo dirigiral Kazumasa Watanabe. Za oddajo smo izbrali še Koncert za altovski saksofon in orkester Edisona Denisova. Solist bo Claude Delangle, Nacionalnemu orkestru BBC iz Walesa bo dirigiral Tadaaki Otaka. Oddajo »Približevanje znanosti« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, pripravil in uredil jo je profesor Pavel Mihelčič.

Šupeter

ARS Za en bokal muzike, 3. julij 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Svetega Petra nad Sečovljami. V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Svetega Petra nad Sečovljami. Nastali so leta 1984, ko se je vas uradno imenovala Ráven, pevke pa so sodelovale na prireditvi, na kateri so domačini predstavljali svoje običaje in način življenja. Posnetke bo dopolnilo nekaj posnetkov izvirnega petja iz Rezije, ki so nastali skorajda v istem času. Še en primer soočenja vplivov in razlik, ki oblikujejo izročilo, obenem pa skrbijo, da ne ostane nespremenjeno… Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Svetlane Makarovič: Naj bo poleti / Edward Foster: Sejanje vetra / Zahar Prilepin: Samostan / Tadej Golob: Kot bi Luna padla na Zemljo

ARS S knjižnega trga, 2. julij 2018 ― V oddaji S knjižnega trga se bomo posvetili zbirki haikujev Svetlane Makarovič Naj bo poleti, pesnitvi Edwarda Fosterja Sejanje vetra, romanu Zaharja Prilepina Samostan in biografiji Tadeja Goloba Kot bi […] V oddaji S knjižnega trga se bomo posvetili zbirki haikujev Svetlane Makarovič Naj bo poleti, pesnitvi Edwarda Fosterja Sejanje vetra, romanu Zaharja Prilepina Samostan in biografiji Tadeja Goloba Kot bi Luna padla na Zemljo. Recenzije so napisali Diana Pungeršič, Nada Breznik, Simon Popek in Katarina Mahnič.

V dialogu z dr. biomedicine in intermedijsko umetnico Špelo Petrič

ARS Ars humana, 2. julij 2018 ― Premišljanje odnosa med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb Špela Petrič je po diplomi iz biologije doktorirala na medicinski fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je bila na inštitutu za biokemijo. Delovanje na področju znanosti je že od študija naprej prepletala z raziskovalno naravnanimi umetniškimi projekti. Opus, ki ga razvija zadnjih nekaj let, nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim. V okviru opusa premišlja odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Te trenutno raziskuje na primeru začasnega geografskega pojava Kuronske sipine, ki je kot kulturno-naravni fenomen vpisan na seznam Unescove kulturne dediščine. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi. Če akti Unesca govorijo o vzdrževanju sipine z uporabo rastlin kot o “tehnologiji” (torej enačijo uporabo teh organizmov z uporabo neživih strojev), kako bi zvenela pripoved s stališča rastlin? Kje se izraža rastlinska biomoč in rastlinska biopolitika? Kako jo zaznati? Kako jo posredovati? Kako se potopiti v rastlinski zaznavni milje, kjer molekule spregovorijo, kjer je čas obenem pospešen in upočasnjen, kjer se pretakajo stoletja kultur v dneh podzemnih stikov? O vprašanjih, ki jih projekt in opus odpirata, sta se z dr. Špelo Petrič pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef.

Bine Matoh

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 2. julij 2018 ― Tantadruja za življenjsko delo je letos prejel dramski igralec Bine Matoh, tudi nosilec Boršnikovega prstana. Gledališke nagrade Tantadruj podeljujejo tri primorska gledališča: Gledališče Koper, SNG Nova Gorica in Slovensko stalno gledališče Trst. Prve tantadruje za primorske gledališke dosežke so podelili leta 2011 v Trstu; letošnje so nedavno podelili v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Tantadruja za življenjsko delo je letos prejel dramski igralec Bine Matoh, tudi nosilec Boršnikovega prstana, ki je bil več kot 35 let vodilni igralec in prvak v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Z njim se je pogovarjala Ingrid Kašca Bucik. Po pogovoru pa boste slišali Bineta Matoha, kot je leta 1994 nastopil kot Patriarh oglejski v Krstu pri Savici Dominika Smoleta in v režiji Janeza Pipana. S to predstavo so takrat odprli novo gledališče v Novi Gorici.

V poletje s kulturo: nagrade, festivali in še kaj

ARS Kulturna panorama, 30. junij 2018 ― V Mestni galeriji v Ljubljani bo do konca poletja na ogled razstav PRRRRRRR, sedmih slovenskih vizualnih in intermedijskih umetnic Pretekli teden so na festivalu Pranger podelili Stritarjevo nagrado za mladega literarnega kritika, ter Lavrinovo diplomo za pomemben prispevek na področju posredovanja slovenske književnosti v druge jezikovne kulture. V Mestni galeriji v Ljubljani bo do konca poletja na ogled razstav PRRRRRRR, sedmih slovenskih vizualnih in intermedijskih umetnic. Letos mineva 90 let od rojstva in 20 let od smrti »slikarja minljivosti in pričevalca poslednjih trenutkov človeškega bivanja«, Jožeta Tisnikarja. Z razstavo Smrt ni konec, se bodo v Koroški galeriji likovnih umetnosti poklonili umetniku. Začenjajo pa se tudi poletni festivali, največji, Ljubljana festival se je začel v četrtek zvečer, v sinoči Sanje v Medani, nocoj pa se začenja še festival Poleti v NUK-u. Vse to, in tudi o rezultatih natečaja za kratko zgodbo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars, bomo govorili v tokratni Kulturni panorami. Vabljeni k poslušanju!

Slikar Jože Tisnikar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 30. junij 2018 ― Smrt ni konec – ob odprtju spominske razstave slikarja Jožeta Tisnikarja ob 90-letnici rojstva in 20-letnici smrti v Koroški galeriji likovnih umetnosti objavljamo pogovor z umetnikom Letos mineva 90 let od rojstva in 20 let od smrti slikarja Jožeta Tisnikarja. Ti okrogli obletnici z različnimi dogodki poudarjajo v Mislinji, njegovem rojstnem kraju, osrednja prireditev pa je sinoči odprta spominska razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Vse do 23. septembra si bo moč ogledati slike z značilnimi motivi krokarjev, temačnih podob mrtvih, pogrebov, krajin in avtoportretov. Gre za dela izjemne ekspresivne moči, ki jih stroka prišteva med največje slikarske dosežke slovenske in evropske figuralne modernistične umetnosti. “Zaznamovati hočem človekove poslednje ure, pa tiste, ki ostajajo za njimi, in tudi, kaj se s tem bitjem dogaja naprej, zakaj prepričan sem, da na nek način živi dalje. Nemogoče je, da bi se kar tako razblinil,” je zapisal Tisnikar ob eni izmed svojih značilnih slik. Malo pred smrtjo je Ernest Ružič posnel z Jožetom Tisnikarjem pogovor, ki ga objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.

Sonja Prosenc in Zgodovina ljubezni, Whitney Houston, Križanje, Nevarne igre, Film pod zvezdami

ARS Gremo v kino, 29. junij 2018 ― Sonja Prosenc in Olmo Omerzu v Karlovih Varih. V oddaji se pogovarjamo s Sonjo Prosenc, režiserko filma Zgodovina ljubezni ob njegovi premieri v Karlovih Varih. Med filmi na rednem sporedu ocenjujemo dokumentarec o Whitney Houston, grozljivko Križanje in rusko znanstveno fantastično pustolovščino Nevarne igre ter napovedujemo Film pod zvezdami na ljubljanskem gradu.

Tibor Hrs Pandur: Notranje zadeve

ARS Izšlo je, 29. junij 2018 ― Ko par črk in cifer predstavlja tvojo celotno eksistenco/ (…)/ postane enako lahko človeka izbrisat/ kot ga napisat Leta 2010 je Tibor Hrs Pandur objavil svojo prvo pesniško zbirko Enerđimašina, pred meseci pa je v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera izšla njegova druga pesniška zbirka Notranje zadeve. Takoj za naslovom sledi avtorjeva opomba, da so vse v knjigi omenjene osebe sanjske projekcije in da ne predstavljajo realnih oseb. Skratka, sanje imajo v zbirki pomembno vlogo. Več o zbirki (tehtno spremno besedo je prispeval Muanis Sinanović), sanjah, njihovem prehajanju v poezijo in še čem bo povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi pesmi Nardil sem si ladjo in What’s In a Name. Nikar ne zamudite.

Rojstvo iz tišine, naš vsakdanji hrup: Zvočni zid in onstran

ARS Čas, prostor in glasba, 27. junij 2018 ― Kaj se zgodi, če prebijemo zvočni zid, in kaj je potem onstran? Ustvarjalci cikla oddaj »Čas, prostor in glasba« so se junija leta 2011 – pred sedmimi leti – dogovorili, da sestavijo malo drugačno oddajo. Z izbrano glasbo, s poezijo in z govorjeno besedo, ki naj bi vse nadgradila, z nekaterimi dokumentarnimi posnetki iz narave, so pomislili, da se razkošje zvoka rodi iz tišine, da pa (nemalokrat) prestopi v območje vsakdanjega hrupa. Kaj se zgodi, če prebijemo zvočni zid, in kaj je potem onstran? Je tam – tišina? Se bo onstran znova rodila glasba? O tem razmišljamo tudi v aktualnem ciklu oddaj »Čas prihodnosti«. Čez teden dni bo iz omenjenega cikla na sporedu enajsta oddaja z naslovom »Približevanje znanosti«. Današnja oddaja – avtor je prof. Pavel Mihelčič, bralca sta Sonja Polanc in Ivan Lotrič, oddajo je posnel Stane Košmerlj – je vmesna, z naslovom: »Zvočni zid in onstran«.

Od Mengša do Kranja

ARS Za en bokal muzike, 26. junij 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje […] V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tokrat bomo slišali izbor pesmi, ki jih je v radijski oddaji pred petdesetimi leti predstavila Zmaga Kumer, v njej pa je z odlomki in neposrednim soočenjem nekaterih različic posameznih pesmi prikazala bogastvo in raznolikost dela našega izročila.

Marjan Rožanc: Zdravica

ARS Esej na radiu, 25. junij 2018 ― Slovenski pisatelj Marjan Rožanc je leta 1967 v tržaški reviji Most objavil prispevek z naslovom Zdravica Slovenski pisatelj Marjan Rožanc je leta 1967 v tržaški reviji Most objavil prispevek z naslovom Zdravica. Slišali ga bomo v današnji oddaji Esej na radiu. Bereta ga Jasna Rodošek in Bernard Stramič. Glasbeni vložki so odlomki iz skladbe Štefbet trilogija št. 2 Milka Lazarja v izvedbi skladatelja samega in Bojana Goriška. Oblikovalec zvoka je bil Gašper Loborec, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.

Lojzka Špacapan: Pišem pisma / Boris Jukič: Umetnost lokostrelstva / Jože Horvat: Na slepem tiru / Iztok Ilich: Brezmejna Slovenija / Jurij Kunaver: Pavel Kunaver – Sivi volk.

ARS S knjižnega trga, 25. junij 2018 ― Na praznični dan se bomo v oddaji S knjižnega trga posvetili pesniški zbirki Lojzke Špacapan Pišem pisma, kratki prozi Borisa Jukiča, Umetnost lokostrelstva, dnevniku Jožeta Horvata Na slepem […] Na praznični dan se bomo v oddaji S knjižnega trga posvetili pesniški zbirki Lojzke Špacapan Pišem pisma, kratki prozi Borisa Jukiča, Umetnost lokostrelstva, dnevniku Jožeta Horvata Na slepem tiru, etnološki monografiji Iztoka Ilicha Brezmejna Slovenija in biografiji Jurija Kunaverja Pavel Kunaver – Sivi volk. Recenzije so napisali Andrej Arko, Klemen Kordež, Robert Šabec, Milan Vogel in Iztok Ilich.

Esejisti o esejih in še čem

ARS Ars humana, 25. junij 2018 ― Gostje tokratne oddaje Ars humana bodo esejisti Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih Gostje tokratne oddaje Ars humana bodo esejisti Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih. V preteklih mesecih so objavili zanimive esejistične zbirke: Kovačič je v samozaložbi izdal Stopinje v pesku zgodovine, Zupan je v zbirki Novi pristopi pri LUD Literatura objavil zbirko Ene in drugi (v oklepaju je dodal oznako lepljenka), Jasmin B. Frelih pa pri Cankarjevi založbi zbirko Bleda svoboda. Že na prvi pogled se omenjene zbirke precej razlikujejo: Kovačič analizira našo civilizacijo in razmišlja o njeni prihodnosti, Zupan se vrača k pesmim in pesniškim zbirkam, ki jih je bral in h katerim se vrača vedno znova, Frelih pa v svojih esejih prepleta premislek o literarnem, političnem, družbenem in zgodovinskem. Vse tri avtorje vodijo različne poti do premisleka o smislu in tudi o svobodi. Več o eseju in njegovem razmerju do poezije, osebne izkušnje, družbenega in še čem bodo Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih povedali v oddaji Ars humana, in sicer v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

še novic

Novice

radio