Marko Stabej: Naj gre za jezik

ARS Izšlo je, 12. julij 2018 ― Kot jezikoslovec preučuje družbene razsežnosti jezika in to velja tudi za njegovo  knjigo Naj gre za jezik, objavljeno pri založbi Ocean Dr. Marko Stabej je redni profesor na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Kot jezikoslovec preučuje družbene razsežnosti jezika in to velja tudi za njegovo  knjigo Naj gre za jezik, objavljeno pri založbi Ocean. V njej je avtor objavil 42 besedil, kolumn ali kratkih esejev ter v njih privlačno in razumljivo zastavil in osvetlil marsikatero jezikovno dilemo. Več o svoji drugi knjigi bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa nam bo tudi hudomušno kratko besedilo Zakaj in se nam za nameček v glasbenem premoru s pesmijo Tudi sonce in skupino Melanholiki predstavil še kot roker. Nikar ne zamudite.
Poletni festivali, tabori in razstave, seminar slovenskega jezika in literature

Poletni festivali, tabori in razstave, seminar slovenskega jezika in literature

ARS Kulturna panorama, 12. julij 2018 ― V Kulturni panorami bomo govorili o seminarju slovenskega jezika in literature z udeleženci iz 23. držav, o kreativnem taboru Sajeta na sotočju Tolminke in Soče; […] V Kulturni panorami bomo govorili o seminarju slovenskega jezika in literature z udeleženci iz 23. držav, o kreativnem taboru Sajeta na sotočju Tolminke in Soče; začel se je mednarodni festival Bled, na Ptuju pa festival sodobne likovne umetnosti Art Stays. Čez mejo, v Čedadu, se že odvija Mittelfest. Nekaj besed bomo namenili dvema razstavama – v Kostanjevici na Krki je na ogled razstava Človek: Stroj, v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana pa Matrika Suzane Brborović in Uroša Weinbergerja.
Rojstvo iz tišine, naš vsakdanji hrup: Zvočni zid in onstran, ponov.

Rojstvo iz tišine, naš vsakdanji hrup: Zvočni zid in onstran, ponov.

ARS Čas, prostor in glasba, 11. julij 2018 ― Je tam – tišina? Se bo onstran znova rodila glasba? Ustvarjalci cikla oddaj »Čas, prostor in glasba« so se junija leta 2011 – pred sedmimi leti – dogovorili, da sestavijo malo drugačno oddajo. Z izbrano glasbo, s poezijo in z govorjeno besedo, ki naj bi vse nadgradila, z nekaterimi dokumentarnimi posnetki iz narave, so pomislili, da se razkošje zvoka rodi iz tišine, da pa (nemalokrat) prestopi v območje vsakdanjega hrupa. Kaj se zgodi, če prebijemo zvočni zid, in kaj je potem onstran? Je tam – tišina? Se bo onstran znova rodila glasba? Glasba se rodi iz tišine. In to je začetek, v katerem se sprosti zvok, se uredijo razmerja med ritmom in melodijo, med kontrapunktom in harmonijo, med spektralnim nanosom in dinamičnim kontrastom. Današnja ponovljena oddaja  –  avtor je prof. Pavel Mihelčič, bralca sta Sonja Polanc in Ivan Lotrič, oddajo je posnel Stane Košmerlj  –  je sad povezave z naravo in igro besed.
Ivan Cankar – reformator slovenskega knjižnega jezika

Ivan Cankar – reformator slovenskega knjižnega jezika

ARS Jezikovni pogovori, 11. julij 2018 ― Kako se Cankar izreka o jeziku? Kakšen je Cankarjev zavestni, načelni odnos do jezika? Kakšna je njegova etika in poetika umetniške besede? Ob Cankarjevem letu je oddelek za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete v Mariboru pripravil mednarodno znanstveno konferenco z naslovom Cankarjev list v cvetu bele krizanteme. Njen namen je bil osvetliti pomen in vlogo življenja in dela Ivana Cankarja v slovenskem in medkulturnem prostoru. Z razpravami je sodelovalo 40 referentov, mednarodno priznani cankarologi iz Slovenije in tujine. Razpravljavci so Cankarjevo delo osvetljevali z literarno-zgodovinskega, jezikovnega in didaktičnega vidika.
Novo prebujanje fašizma?

Novo prebujanje fašizma?

ARS Arsov forum, 11. julij 2018 ― Zakaj radikalna nova desnica postaja vse vplivnejša v prostoru od San Francisca do Vladivostoka? Ko so se konec prejšnjega meseca v Velenju pojavili plakati s svastiko in neprikrito rasistično vsebino, so se v slovenskem javnem prostoru odprle debate o novem prebujanju fašizma. Pa seveda ne gre samo za Slovenijo. Ne gre namreč prezreti, da se povsod na svetovnem severu, od San Francisca do Vladivostoka, že leta krepijo družbeno-politične sile, ki se sami svastiki in drugim fašističnim simbolom morda še ogibljejo, ki pa z govorico, ki jo uporabljajo na spletu pa tudi drugod v javnem prostoru, ter političnimi programi, s katerimi se podajajo na volitve, številne zgodovinarje, sociologe, politologe pa tudi povsem navadne državljanke in državljane vendarle spominjajo na zgodovinski fašizem. Kako utemeljene pravzaprav so te primerjave? Koliko podobnosti je med strankami, ki so v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja prevzele oblast v dobršnem delu evropskih držav, in današnjo skrajno desnico? Imamo res opravka z novim prebujanjem fašizma – ali pač z nečim drugim? Predvsem pa – zakaj ta nova politika, naj jo imenujemo tako ali drugače, danes sploh uspeva? Koga vse nagovarja in zakaj številni temu nagovoru tudi prisluhnejo? Zakaj se, navsezadnje, zdi, da ta hip ne levica ne liberalna sredina ne tradicionalna desnica nimajo pravega odgovora na nastop te nove politične sile, če jo lahko tako imenujemo? – To so vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratnem Arsovem forumu. Naši gostje pred mikrofonom: politologinja dr. Danica Fink Hafner, sociolog dr. Gorazd Kovačič in zgodovinar dr. Dušan Nećak. (Ponovitev oddaje.)
Knjiga pred prelomnimi spremembami

Knjiga pred prelomnimi spremembami

ARS Arsov forum, 11. julij 2018 ― Kako se spreminja način razmišljanja, ko vse več informacij dobivamo iz neknjižnih virov? Več kot pet stoletij obstoja tiskane knjige ni oblikovalo le naših virov znanja, ampak tudi način mišljenja. Kako se spreminja način razmišljanja, ko vse več informacij dobivamo iz neknjižnih virov? Ali se z neknjižnimi viri spreminja tudi znanje samo? Ali knjigo lahko izpodrinejo  elektronski mediji?
Upornik z jezikom za jezik, Stanislav Škrabec

Upornik z jezikom za jezik, Stanislav Škrabec

ARS Jezikovni pogovori, 10. julij 2018 ― Škrabec je želel, da bi bila slovenščina sprejemljiva za večji krog ljudi, zato se je upiral purizmu in salonski slovenščini. Jezikoslovec pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenskega glasoslovja in pravorečja, je bil po svoji metodologiji in načinu pisanja upornik. Ni mu bilo dovoljeno objavljati jezikoslovnih zapisov drugje kot v verskem časopisu Cvetje z vertov sv. Frančiška. Škrabec je želel, da bi bila slovenščina sprejemljiva za večji krog ljudi, zato se je upiral purizmu in salonski slovenščini. O tem, kakšen upornik je bil, v pogovoru s Hotimirjem Tivadarjem z oddelka za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani. Ob 100-letnici njegove smrti Škrabčevo delo predstavljajo tudi na Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo.
Srečanje na Blokah, 2.del

Srečanje na Blokah, 2.del

ARS Za en bokal muzike, 10. julij 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali drugi del izbora posnetkov srečanja izvajalcev slovenskega ljudskega izročila, kot se je zgodilo leta 1992 v Novi […] V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali drugi del izbora posnetkov srečanja izvajalcev slovenskega ljudskega izročila, kot se je zgodilo leta 1992 v Novi vasi na Blokah. Nastopila je vrsta izvirnih pevcev in godcev, pa tudi poustvarjalcev ljudske glasbe.
Katja Perat: Mazohistka / Kristina Kočan: Šivje / Roman Rozina: Kolo sreče / Raziskovanje slovenskega izseljenstva

Katja Perat: Mazohistka / Kristina Kočan: Šivje / Roman Rozina: Kolo sreče / Raziskovanje slovenskega izseljenstva

ARS S knjižnega trga, 9. julij 2018 ― V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili roman Katje Perat Mazohistka, nato pa se bomo posvetili še pesniški zbirki Kristine Kočan Šivje, kratki prozi […] V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili roman Katje Perat Mazohistka, nato pa se bomo posvetili še pesniški zbirki Kristine Kočan Šivje, kratki prozi Romana Rozine Kolo sreče in zborniku Raziskovanje slovenskega izseljenstva. Recenzije so napisali Ana Geršak, Simona Kopinšek, Jasna Lasja in Iztok Ilich.
Divje žene – krivopete

Divje žene – krivopete

ARS Ars humana, 9. julij 2018 ― O krivopetah, bajčnih bitjih z nazaj zasukanimi stopali Krivopete, bajčna bitja z nazaj zasukanimi stopali, so del folklornega izročila severozahodnega dela slovenskega etničnega prostora. Kakšen je simbolni pomen nazaj zasukanih stopal, kje krivopete »živijo« in kakšna je njihova relacija s človekom, bomo med drugim vprašali gostjo dr. Barbaro Ivančič Kutin, ki je prek kratkim v knjižni obliki izdala prvo poglobljeno folkloristično raziskavo o krivopetah. V oddaji imate ob pogovoru priložnost slišati tudi zgodbe o krivopetah, ki jih v narečju pripoveduje Ada Tomasetig iz vasi Sarženta blizu Čedada.
Nara Petrovič: Filozofija uživanja na srfu

Nara Petrovič: Filozofija uživanja na srfu

ARS Esej na radiu, 9. julij 2018 ― Esej Filozofija uživanja na srfu je prejel nagrado revije Sodobnost Pisatelj, prevajalec in predavatelj Nara Petrovič utira poti na različnih področjih. Izdal je Tri rdeče niti, Človek, Bog, Zaklad z otoka Sumsama in Ekološka naselja. V oddaji boste slišali njegov esej Filozofija uživanja na srfu, ki je prejel nagrado revije Sodobnost. Bere ga napovedovalec Ivan Lotrič. Glasbeni vrinki so bili odlomki iz Vokalize, op. 34, št. 14 Sergeja Rahmaninova. Izvedel jo je Kraljevi filharmonični orkester pod vodstvom Andrewa Littona. Oddajo je zvočno oblikoval Janez Ahlin, urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Sonja Prosenc in Olmo Omerzu v Karlovih Varih

Sonja Prosenc in Olmo Omerzu v Karlovih Varih

ARS Gremo v kino, 7. julij 2018 ― Na filmskem festivalu v Karlovih Varih v osrednjem tekmovalnem programu dva mlada slovenska režiserja V Karlovih Varih se izteka eden najstarejših in najuglednejših filmskih festivalov na svetu, na njem sta se v tekmovalnem programu predstavila kar dva mlada slovenska režiserja – Sonja Prosenc in Olmo Omerzu. Zato si bomo še enkrat pogledali, v kakšnem programu sta sodelovala in kateri so presežki festivala. Šli bomo tudi pod zvezde in oblake, kjer se poleti po vsej Sloveniji vrtijo filmi. Med premierami bomo izpostavili film Izgubljena med valovi, ki ga je po resnični zgodbi posnel Islandec Baltasar Kormakur, ogledali pa smo si tudi ukrajinski animirani film Ukradena princesa in ameriški Prvo očiščenje.
Akademski kipar Drago Tršar

Akademski kipar Drago Tršar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 7. julij 2018 ― Devetdesetletnik z več razstavami po Sloveniji, med njimi pregledno v ljubljanski Moderni galeriji V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom predstavljamo akademskega kiparja Draga Tršarja, ki je svojim opusom, ta se napaja predvsem v abstrakciji, pomembno zaznamoval slovensko in evropsko kiparstvo. Ob njegovi 90. letnici so že lansko leto pripravili Medinstitucionalni projekt MONUMENT kjer so del njegovega ustvarjanja predstavili v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, dela na japonskem papirju so bila do nedavnega na ogled v Galeriji Murska Sobota, prav zdaj je v Moderni galeriji na ogled pregledna razstava njegovega monumentalnega kiparstva Monumentalnost in množica. Sinoči so Tršarjeva dela na ogled tudi v piranski Mestni galeriji; naslov razstave je: Morje ob morju. Tršar, ki je poznan predvsem po velikih javnih plastikah in portretih množic, kot sta Spomenik revoluciji in cikel Manifestanti je, kot je povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden, še danes aktiven in vsak dan obišče svoj atelje.
Dramska igralka Marjuta Slamič, dobitnica nagrade tantadruj

Dramska igralka Marjuta Slamič, dobitnica nagrade tantadruj

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 7. julij 2018 ― Pogovor s članico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Tokrat smo pred mikrofon povabili gledališko in filmsko igralko Marjuto Slamič, članico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Številnim nagradam je letos dodala še nagrado tantadruj za igralski dosežek minule sezone, ki jo podeljujejo tri gledališke hiše: SNG Nova gorica, Gledališče Koper in Slovensko stalno gledališče Trst. Z dramsko igralko Marjuto Slamič se pogovarja Ingrid Kašca Bucik.
David Lynch: Ogenj na odru

David Lynch: Ogenj na odru

ARS Likovni odmevi, 6. julij 2018 ― Še do konca tega meseca bo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled razstava David Lynch – Ogenj na odru Še do konca tega meseca bo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled razstava David Lynch – Ogenj na odru, na kateri se z izborom grafik predstavlja umetnik, ki ga občinstvo večinoma pozna kot velikega filmskega umetnika. Za oddajo Likovni odmevi smo pred mikrofon povabili kustosa razstave Božidarja Zrinskega.
Tistega čarobnega dne, Ameriška ljubljenca in Leopard

Tistega čarobnega dne, Ameriška ljubljenca in Leopard

ARS Filmska glasba, 6. julij 2018 ― Odlomki iz filmov Tistega čarobnega dne, Ameriška ljubljenca in Leopard Današnjo oddajo posvečamo odlomkom iz filmov Tistega čarobnega dne, Ameriška ljubljenca in Leopard. Film Leopard je bil posnet po istoimenskem romanu Giuseppa Tomasa di Lampeduse, ki ga je avtor napisal z željo, da ne bi bil nikoli objavljen, vendar se je to po njegovi smrti zgodilo. Roman je prav kmalu postal zelo znan v Italiji in uspešnica po vsem svetu. Zgodba se dogaja na Siciliji leta 1860, v obdobju risorgimenta, italijanskega združitvenega gibanja, in prikazuje dramatične politične, ekonomske in družbene spremembe, ki so jih otoku prinesli Garibaldijev pohod, zlom Kraljevine dveh Sicilij in pripojitev zedinjeni Italiji. Glavni lik – zaigral ga je Američan Burt Lancaster – je plemič in pripadnik tradicionalne aristokracije, ki je dominirala na otoku, zdaj pa nemočno gleda prihod buržoazije in njenih predstavnikov, ki so na hitro obogateli z vojnimi posli.
Irena Štusej: Princesa Recesulja

Irena Štusej: Princesa Recesulja

ARS Esej na radiu, 6. julij 2018 ― Vpogled v vsakdanjik, zaznamovan z recesijo, pri čemer aktualna tema služi kot navdih za slogovno domiselno in prepričljivo pisanje Knjižničarka, pisateljica in esejistka Irena Štusej je leta 2010 dobila nagrado za najboljši esej na natečaju revije Sodobnost. V oddaji boste slišali njen vpogled v vsakdanjik, zaznamovan z recesijo, pri čemer aktualna tema služi kot navdih za slogovno domiselno in prepričljivo pisanje. Naslov eseja je Princesa Recesulja. Bereta ga napovedovalca Jasna Rodošek in Ivan Lotrič. Glasbeni vrinki so odlomki iz Dua za flavto in kitaro estonske skladateljice Ester Mägi v izvedbi kitarista Heikija Mätlika in flavtistke Janike Lentsius. Oddajo je zvočno oblikovala Mirta Berlan, urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
še novic