Mladost levov in prijateljstvo

ARS Svet kulture, 24. avgust 2018 ― 105. rojstni dan pisatelja Borisa Pahorja, ki je izdal knjigo, posvečeno prijateljstvu z Edvardom Kocbekom Zaradi sodelovanja Radia Slovenija na Nočeh v Stari Ljubljani in prenosa prireditev, današnji Svet Kulture, v katerem bomo obeležili 105. rojstni dan pisatelja Borisa Pahorja, ki je izdal knjigo, posvečeno prijateljstvu z Edvardom Kocbekom in začetku festivala Mladi levi, oddajo predvajamo le na spletu.

Leonard Bernstein /4/ Simfonije religioznosti

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust 2018 ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva Bernsteinova glasba ima veliko navdušencev in marsikateri njegova dela povezujejo z idejo religioznosti. Toda religiozni naboj navadno pripišejo le znanim Clihshestrskim psalmom in Maši. Tak pogled ne razkriva celovite mešanice glasbe in globokega religioznega nagnjenja. Drugačna srečanja s tistim drugim izraža trojica simfonij, ki vedno bivajo v okolju programske glasbe; taka glasbena govorica namiguje na stvarne dogodke in jih dopolnjuje. Simfonija št. 1 se dotika življenja preroka Jeremije. Druga simfonija orisuje človekovo duševnost v iskanju bivanjske opore. Tretja simfonija, ki gradi na sporazumevanju z Bogom, poslušalca napoti iz zemeljskega sveta in ga nato spet povleče vanj. Oddajo je pripravil Lev Fišer.

Leonard Bernstein /5/ V raziskovanju notranjih svetov

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust 2018 ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna, ki so ga v okviru tabora Glasbene mladine Slovenije pripravili udeleženci tečaja glasbene publicistike, obravnavamo Bernsteinova pozna dela. Posvetili se bomo religioznima skladbama: Chichestrskim psalmom, prvi kompoziciji, ki je nastala po udarni tretji simfoniji, in Maši, skladateljevemu najtehtnejšemu delu. Oddajo je pripravila Ina Puntar.

Leonard Bernstein /3/ Ameriški Kandid

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust 2018 ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva Želja marsikaterega ameriškega skladatelja, navdušenega nad jazzom in popularno glasbo je bila napisati opero kot tehtno glasbeno delo, ki bi dobilo priložnost na resnejših umetniških odrih. Leonardu Bernsteinu se je leta 1953 tako ponudila priložnost, da bi uglasbil delo, ki ga je predlagala takratna znana libretistka Lillian Heilman. K ideji so jo napeljale družbenopolitične razmere takratnega časa, saj so petdeseta leta prejšnjega stoletja močno zaznamovali odnosi med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Različni interesi teh dveh svetovnih velesil so vodili v hladno vojno, propagando, psihološke operacije, vohunstva ter merjenja moči v tehnološkem razvoju, vse to pa je odsevalo predvsem v oboroževanju… Oddajo je pripravila Tina Strnad Fajfar.

Leonard Bernstein /2/ Iz gledališča na filmsko platno in nazaj na koncertne odre

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust 2018 ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva V tokratni oddaji bomo skladatelja tedna, Leonarda Bernsteina, predstavili z mojstrovinami, ki so v zlati dobi Hollywooda očarale filmsko občinstvo, skladatelju pa prinesle svetovno slavo in popularnost. Slišali boste odlomke iz Zgodbe z zahodne strani, muzikala, ki ga marsikateri prištevajo k največjim glasbenim stvaritvam, in to ne samo v okviru glasbenega gledališča, temveč vseh glasbenih zvrsti preteklega stoletja. Najprej pa vabimo k spoznavanju glasbe iz skladateljeve edine izvirne filmske partiture za film Elie Kazana Na pristaniški obali ter Treh plesnih epizod iz prvega skladateljevega muzikala V mestu. Oddajo je pripravila Jelena Grazio.

Leonard Bernstein /1/ Ustvarjalec

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust 2018 ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva Leonard Bernstein, ki ga številni poznajo predvsem v vlogi dirigenta, se nam bo tokrat predstavil kot skladatelj. Leonard Bernstein, sprva imenovan Louis, seje rodil v mestu Lawrence 25. avgusta leta 1918. Njegovi starši so bili Judje ukrajinskega rodu, ki so že pred njegovim rojstvom emigrirali v Združene države Amerike. Njihova vera je močno vplivala na kulturni in religiozni razvoj osebnosti mladega Bernsteina ter se tudi pozneje izražala v njegovih glasbenih delih. V življenju Bernsteinove družine glasba ni imela pomembne vloge, zanimanje mladega Lennyja je vzbudil šele klavir, ki ga je teta pripeljala v hišo, ko je imel deset let. Začel se je učiti klavir in je zelo hitro napredoval. Kljub očetovemu nasprotovanju glasbeni karieri je diplomiral iz klavirja na Harvardu, ob tem pa veliko nastopal, da si je z zasluženim denarjem lahko plačal študij. V obdobju študija na harvardski univerzi je spoznal skladatelja Aarona Coplanda. Ta je nanj naredil velik vtis, pogosto mu je svetoval in Bernstein ga je imel za svojega edinega učitelja kompozicije… Avtorica oddaje: Teja Turk.

Festival stare glasbe v Radovljici, Dnevi poezije in vina na Ptuju, Festival Mladi levi v Ljubljani …

ARS Kulturna panorama, 24. avgust 2018 ― Festival stare glasbe v Radovljici, Dnevi poezije in vina na Ptuju, Festival Mladi levi v Ljubljani, razglasitev nagrajenk in nagrajencev Arsovega natečaja za kratko zgodbo, […] Festival stare glasbe v Radovljici, Dnevi poezije in vina na Ptuju, Festival Mladi levi v Ljubljani, razglasitev nagrajenk in nagrajencev Arsovega natečaja za kratko zgodbo, kratek pogovor z nemškim pisateljem, pesnikom in založnikom Michaelom Krügerjem ter zdravica ob 105. rojstnem dnevu Borisa Pahorja – vsemu temu in še čemu bomo posvetili zadnjo avgustovsko Kulturno panoramo.

Pradavni glasovi etničnih skupin

ARS Svet kulture, 23. avgust 2018 ― O Glasovih manjšin, kakor je naslov letošnjih Noči v Stari Ljubljani, smo že govori. Kot najbrž veste, bodo glasovi, ki se v sodobnost zlivajo iz […] O Glasovih manjšin, kakor je naslov letošnjih Noči v Stari Ljubljani, smo že govori. Kot najbrž veste, bodo glasovi, ki se v sodobnost zlivajo iz davnine, zazveneli na koncertu argentinskega Orkestra tradicijskih glasbil in novih tehnologij na ljubljanskem Novem trgu. V naslednjih dneh se bo zvrstilo še kar nekaj dogodkov, ki oživljajo kulturno dediščino staroselskih ljudstev in etničnih manjšin, ki prihajajo iz Francije, Nigra, Turčije, Irana in z drugih koncev sveta. Posebne, javne radijske dogodke po Ljubljani oblikujemo tudi na Radiu Slovenija. V oddaji Svet kulture se bomo posvetili še enemu glasbenemu gostu iz tujine, z nemškim pesnikom in pisateljem Michaelom Krügerjem pa se bomo odpravili tudi na ptujske Dneve poezije in vina.

Hanna Arendt: Mi begunci

ARS Esej na radiu, 23. avgust 2018 ― Esej Mi begunci je bil prvič objavljen leta 1943 v judovskem časopisu in sicer v angleškem jeziku Hanna Arendt je sebe opisovala kot politično teoretičarko. Rojena je bila v Nemčiji, med 2. svetovno vojno pa je pobegnila v ZDA in postala ameriška državljanka. V oddaji boste slišali njen esej Mi begunci, ki je bil prvič objavljen leta 1943 v judovskem časopisu, in to v angleščini. Prevedla ga je Nina Kozinc, bereta pa ga Jasna Rodošek in Aleksander Golja. Glasbena tema v oddaji so odlomki iz skladbe Kol Nidrei, Rapsodije za violončelo in orkester, op. 47 nemškega skladatelja Maxa Brucha. Interpretirala sta jo violončelist Ciril Škerjanec in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta. Oblikovalec zvoka je bil Blaž Kumše, urednika oddaje pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Festival kratkega filma FeKK, Darko Štante in Posledice v Torontu, Mary Shelley, Vohun, ki me je nategnil

ARS Gremo v kino, 23. avgust 2018 ― V oddaji boste slišali oceno filma Mary Shelley in pogovor z režiserjem Darkom Štantetom, čigar prvenec bodo premierno predstavili na uglednem festivalu v Torontu. Govorili bomo o četrti ediciji drznega festivala kratkega filma po imenu FeKK, ki se osredotoča na filmsko krajino Slovenije in drugih držav nekdanje Jugoslavije. Ocenili bomo biografsko dramo Mary Shelley, pod katero se podpisuje savdskoarabska režiserka Haifaa al-Mansour, ter komedijo z naslovom Vohun, ki me je nategnil. Napovedali bomo Beneški filmski festival in se pogovarjali z režiserjem in socialnim delavcem Darkom Štantetom, čigar celovečerni igrani prvenec Posledice bo doživel svetovno premiero v Torontu na 43. mednarodnem festivalu Tiff.

Špansko vino in izbrana poezija

ARS Svet kulture, 22. avgust 2018 ― Srednjeveški Ptuj znova gosti pesniški festival Dnevi poezije in vina, v fokusu katerega je poezija, ki nastaja v španskem jeziku Medtem, ko na ljubljansko grajsko dvorišče prihajajo mojstri smeha, začenja se namreč festival stand-up komedije Panč, srednjeveški Ptuj znova gosti pesniški festival Dnevi poezije in vina, v fokusu katerega je poezija, ki nastaja v španskem jeziku. Med gosti festivala je tudi nemški pesnik, urednik in predsednik Bavarske akademije lepih umetnosti Michael Krüger, ki ga bomo posebej izpostavili v jutrišnji oddaji Svet kulture. Sicer pa poleg pesniško – prevajalskih in drugih literarnih dogodkov, prireditelji izpostavljajo tudi cikel klavirsko-pesniških prireditev in druge koncerte. Giuseppe Tartini pa že kar nekaj časa navdihuje umetnike, ki so se v Piranu zbrali na mednarodnem poletnem festivalu komorne glasbe.

Zlatko Kaučič v galeriji Uffizi

ARS Svet kulture, 21. avgust 2018 ― Danes se bomo nekoliko dlje zadržali v Italiji Naš jazz tolkalist in bobnar Zlatko Kaučič se bo v Firencah v okviru dogodkov slovite galerije Uffizi nocoj predstavil z improvizacijami na temo Botticellijeve mojstrovine Pomlad, ki jih je naslovil Mystical Nature – mistična narava. Ustavili se bomo tudi v Trstu, kjer je javni prostor in razpravo tokrat razburkala umetnica Marina Abramović in napovedali nocojšnjo predstavo Čajkovski – PRO et CONTRA akademskega državnega baleta Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.

4. FeKK – Festival kratkega filma Ljubljana

ARS Svet kulture, 20. avgust 2018 ― FeKK, ki se začenja danes, bo v prestolnici nizal dogodke vse do sobote Leto 2018 je deseta obletnica smrti Janeza Lenassija, kiparja primorske, katerega ustvarjalnost je segla tudi daleč čez meje. V zgodovino se je zapisal kot inovativen umetnik tako glede rabe materialov kot oblikovanja. Poznan je med drugim po javnih in spomeniških plastikah ter scenografijah. Spregovorili bomo o razstavi Hommage Janezu Lenassiju, ki jo drevi odprejo v atriju vhoda v prostore Festivala Ljubljana. V oddaji tudi o Festivalu kratkega filma Ljubljana – FeKK, ki se začenja danes, v prestolnici pa bo nizal dogodke vse do sobote.

Britten, Kozina, Debussy: Morje

ARS Čas, prostor in glasba, 20. avgust 2018 ― Štirje morski preludiji iz opere »Peter Grimes« Benjamina Brittna. Naslovi - Svitanje, Nedeljsko jutro, Mesečina, Vihar Za ponovljeno oddajo »Čas, prostor in glasba« z naslovom »Morje« smo izbrali: Štiri morske preludije iz opere »Peter Grimes« Benjamina Brittna. Naslovi – Svitanje, Nedeljsko jutro, Mesečina, Vihar. Orkestru iz Ulstra bo dirigiral Vernon Handley. Tri odlomke iz opere »Ekvinokcij« Marjana Kozine – Predigra, Buči, ljubljeno morje, Glejte kapitana. Nastopali so: Miro Brajnik, Ljubo Kobal, Manja Mlejnik, Milica Polajnar in Božena Glavak. Zboru in orkestru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet iz Ljubljane bo dirigiral Demetrij Žebre, zbor je pripravil Jože Hanc. Tri skice za orkester »Morje« – Od zore do poldneva na morju, Igra valov, Dvogovor vetra in morja Clauda Debussyja. Bostonskemu simfoničnemu orkestru bo dirigiral Sir Colin Davis. Oddajo »Čas, prostor in glasba« z naslovom »Morje« so oblikovali: Pavel Mihelčič, Stane Košmerlj in Ivan Lotrič.

Simfonija za orgle in orkester Aarona Coplanda

ARS Obiski kraljice, 20. avgust 2018 ― V skladateljevem opusu pomeni prvo, v celoti orkestrirano kompozicijo, hkrati tudi prvo orgelsko delo V tokratni, krajši oddaji Obiski kraljice vas vabimo k poslušanju enega samega, obsežnejšega dela za orgle in orkester, katerega avtor je Aaron Copland, ameriški skladatelj, glasbeni pedagog in dirigent. To bo Simfonija za orgle in orkester, ustvarjena leta 1924, ki v skladateljevem opusu pomeni prvo, v celoti orkestrirano kompozicijo, hkrati tudi prvo orgelsko delo -pozneje ji je sicer orgelski del odvzel oz. ga je namenil trobilom, ji dodal saksofon in jo preimenoval v Simfonijo št. 1.

Miran Herzog

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 20. avgust 2018 ― Šestnajstega avgusta je minilo 90 let od rojstva gledališkega režiserja Mirana Herzoga Šestnajstega avgusta je minilo 90 let od rojstva gledališkega režiserja Mirana Herzoga. Rodil se je v Ljubljani, študiral je filmsko režijo, vendar se je pozneje povsem posvetil gledališču – ne samo kot režiser, temveč tudi kot gledališki pedagog. Režiral je v vseh slovenskih gledališčih pa tudi drugod po nekdanji Jugoslaviji. Čeprav gledališka umetnost morda najhitreje utone v pozabo, se je Miran Herzog z mnogimi svojimi režijami vendarle vtisnil v slovenski gledališki spomin; za svoje ustvarjanje pa je leta 1969 tudi prejel nagrado Prešernovega sklada. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom in v njej arhivskemu posnetku razmišljanja režiserja Mirana Herzoga iz leta 1985. Miran Herzog je umrl leta 2001.

Med Ameriko in Evropo: Miles Davis

ARS Čas, prostor in glasba, 20. avgust 2018 ― Ko se je na jugu Amerike rodil jazz, je osrednja Evropa začutila, da prihaja nov naboj Ko se je na jugu Amerike rodil jazz, je osrednja Evropa začutila, da prihaja nov naboj. Dvajseto stoletje je pogled na glasbeno umetnost spremenilo. V Evropi so se rojevali festivali, v Ameriki je glasba prebudila revno prebivalstvo črne polti. V Evropi so novo glasbo poosebljali Glasbeni dnevi v Donaueschingenu, v Salzburgu so svojo svetovljansko pot zarisali Svetovni glasbeni dnevi, v Ameriki se je v New Orleansu prebudil jazz. Evropa ni bila ravnodušna, nasprotno: jazz je postal nova spodbuda za prepoznavno umetnost. Če je bil Igor Stravinski na vse konce odprta osebnost, in če so bili ob njem številni glasbeniki, ki so dali Evropi nov ton, so v Združenih državah Amerike ameriški glasbi mnogi izjemni glasbeniki odprli nove horizonte. Bili so posamezniki, ki so izstopali, in bil je Miles Davis, ki je svojim značilnim mehko zaznamovanim tonom vplival na nove smeri ameriškega jazza. V ponovljeni oddaji »Čas, prostor in glasba« bomo spregovorili o velikanu jazza Milesu Davisu. Izbrali smo nekaj značilnih posnetkov, ki osvetljujejo osebnost odličnega glasbenika, ki je svojim izvirnim načinom igranja vplival na generacije in (ne nazadnje) na razvoj umetnosti. Oddajo »Med Ameriko in Evropo – Miles Davis« je pripravil Pavel Mihelčič, bral je Ivan Lotrič, posnel jo je Stane Košmerlj.

Participatorno gledališče – moda ali nuja?

ARS Oder, 20. avgust 2018 ― Začenja se 21. festival Mladi levi Participatorne umetniške prakse so eden izmed načinov približevanja občinstvu, pa tudi poskus doseganja novih občinstev. Razvoj občinstev je prednostna naloga na nadnacionalni ravni, s to prioriteto pa imajo opravka tudi odločevalci v nacionalnem okviru; lahko bi rekli, da gre za prioriteto, ki je – tudi glede na razmah umetniških praks tega žanra – v vzponu. In tudi v modi. Hkrati pa je, kot v kontekstu mednarodnega projekta Create to Connect/Ustvarjati, da bi se povezovali, so zapisali v zavodu Bunker, razvoj občinstev tudi nujnost, ki se poraja iz položaja v družbeno-politični in tudi v kulturno-umetniški realnosti. O participatornih umetniških praksah se bomo pogovarjali z Nevenko Koprivšek in Almo R. Selimović iz zavoda Bunker, naši sogovorniki pa bodo tudi umetniki, ki ustvarjajo z občinstvi: Ana Borralho in Joam Galante ter Darren O’Donnell in Alice Fleming iz kanadskega kolektiva Mammalian Diving Reflex. Njihovo delo bomo lahko videli tudi v okviru letošnjega programa Mladih levov.

Podgraje, Kuteževo

ARS Za en bokal muzike, 20. avgust 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Kočanije, to je področje nekaterih vasi v okolici Ilirske Bistrice, med katerimi sta tudi […] V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Kočanije, to je področje nekaterih vasi v okolici Ilirske Bistrice, med katerimi sta tudi vasi Podgraje in Kuteževo. Od tod so pevci, katerih petje je bilo posneto leta 1975 in takrat tudi predstavljeno v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Slišali bomo izvirne domače pevce ter nekaj zanimivih načinov petja in pesmi, pa tudi izštevanke.

Lev Detela: Cankarjev umetniški svet

ARS Esej na radiu, 20. avgust 2018 ― Na Dunaju živeči slovenski pisatelj Lev Detela je maja 1976 za slovensko oddajo na radiu Deutsche Welle v Kölnu napisal prispevek z naslovom Cankarjev umetniški svet lepote, pravičnosti in ljubezni Na Dunaju živeči slovenski pisatelj Lev Detela je maja 1976 za slovensko oddajo na radiu Deutsche Welle v Kölnu napisal prispevek z naslovom Cankarjev umetniški svet lepote, pravičnosti in ljubezni. Za oddajo Esej na radiu ga bere Jasna Rodošek. Glasbena tema v oddaji so odlomki iz Treh skladb za veliki godalni orkester Emila Adamiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada. Oblikovalec zvoka je bil Blaž Kumše, urednika oddaje pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Esad Babačić: Odrezani od neba / Smiljan Trobiš: Tančine / Marcel I. Katka Anja ali Nova Julija / Svetlana Slapšak Istomesečniki

ARS S knjižnega trga, 20. avgust 2018 ― V oddaji S knjižnega trga se bomo posvetili pesniškima zbirkama Esada Babačića Odrezani od neba in Smiljana Trobiša Tančine ter romanoma Marcela I. Katke Anja ali Nova Julija in Svetlane Slapšak Istomesečniki. […] V oddaji S knjižnega trga se bomo posvetili pesniškima zbirkama Esada Babačića Odrezani od neba in Smiljana Trobiša Tančine ter romanoma Marcela I. Katke Anja ali Nova Julija in Svetlane Slapšak Istomesečniki. Recenzije so napisali Andrej Lutman, Andrej Arko, Klemen Kordež in Jasna Lasja.

Dva pomežika eksperimentalni radijski igri in tretjega tretjina

ARS Ars humana, 20. avgust 2018 ― Ustvarjalci so kot nemirni duhovi vedno na novo iskali dodatne izrazne možnosti besede in zvoka »Eksperimentalno radijsko ustvarjanje ali z drugim izrazom zvočno ustvarjanje drugačnih estetskih prijemov in sprejemov je sicer znano v vsej radijski zgodovini,« je v knjigi Slišati sliko, videti zvok zapisal Aleš Jan. »Ustvarjalci so kot nemirni duhovi vedno na novo iskali dodatne izrazne možnosti besede in zvoka, spreminjala se je estetska podoba pisanja in zlasti zvočnega ustvarjanja,« nadaljuje. V današnji Oddaji o eksperimentalni radijski igri, ki jo je pripravila Petra Tanko, si ne prizadevamo, da bi zajeli ves obseg eksperimentalnega ustvarjanja našega radia, temveč se bomo Našemu eksperimentalnemu studiu, ki sta ga v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja spodbudila in desetletje pozneje negovala predvsem Rapa Šuklje in Dušan Mauser, ter poznejšim radiofonskim iskanjem približali v pogovorih z Zmagom Frecetom – po poklicu tehničnim asistentom v uredništvu igranega programa Radia Slovenija, po duhu pa pesnikom in večnim iskalcem novih razsežnosti bivanja in temu ustreznih radijskih oblik – ter Igorjem Likarjem – režiserjem, pesnikom in radiofonskim piscem, ki je tako v prémosti časa kot v iskanjih neposredni naslednik radiofonskega eksperimentiranja zgoraj omenjenih Mauserja in Šukljetove, režiserke Rosande Sajko, literarnega radiofonskega ustvarjalca Franeta Puntarja ter drugih. Vabimo vas k poslušanju!