ARS Filmska glasba, 3. november 2018 ― Naravoslovne dokumentarne filme po navadi poznamo s televizije ali iz velikih produkcijskih hiš, kot sta BBC in National Geographic. Film Ptice jezer, njihova vrnitev slovenskega […] Naravoslovne dokumentarne filme po navadi poznamo s televizije ali iz velikih produkcijskih hiš, kot sta BBC in National Geographic. Film Ptice jezer, njihova vrnitev slovenskega fotografa in filmarja Mateja Vraniča, ki je lani prejel naziv Slovenskega naravoslovnega fotografa, je bil posnet v severovzhodni Sloveniji, ob Šaleških jezerih. Območje, na katerem deluje termoelektrarna, je bilo še pred tremi desetletji zaradi onesnaženosti popolnoma neprimerno za življenje, danes, po sanaciji, pa postaja vedno privlačnejše za številne vrste ptic. Glavne junakinje filma so tako kanja, siva čaplja, lesna sova, vodomec, ribji orel, smrdokavra, mala uharica in kragulj, ki jih spremljamo skozi vse štiri letne čase: pozimi se borijo za obstanek, potem se vračajo z juga, se parijo in gnezdijo, jeseni pa spet selijo in pripravljajo na zimo. Ob pripovedovanju Jureta Longyke (besedilo je napisal Marjan Žiberna) v filmu ptice s Šaleških jezer doživljamo s potrebno količino hudomušnosti, napetosti in človeškosti. Zanimive bodo predvsem za mlajše gledalce in gledalke. Glavni adut filma Mateja Vraniča pa je – to glede na priznanja, ki jih je dosegel, morda niti ni presenetljivo – njegova razkošna vizualna podoba. Idilični bližnji in daljni posnetki narave, še posebno z osupljivo barvno paleto, vsak zase delujejo kot fotografija, hkrati pa navdušuje tudi to, kako od blizu je Vranič posnel živali, ne da bi jih zmotil pri njihovem gibanju in opravilih. Pozornost, ki jo film Ptice jezer, njihova vrnitev posveča zgodovini okoljske problematike ob Šaleških jezerih, ga loči od drugih podobnih filmov. Gotovo gre za pomembno in zanimivo temo, ki si zasluži dodatno pozornost, tako zaradi tamkajšnje potopljene vasi kot zaradi problematičnega ravnanja z naravo, ki je odgovornim ustanovam pogosto še vedno manj

ARS Esej na radiu, 30. oktober 2018 ― V oddaji Esej na radiu bomo tokrat predvajali esej Umetnik in družba slovenskega dramatika, pesnika, pravnika in politika Stanka Majcna, ki ga je France Koblar označil […] V oddaji Esej na radiu bomo tokrat predvajali esej Umetnik in družba slovenskega dramatika, pesnika, pravnika in politika Stanka Majcna, ki ga je France Koblar označil za psihološko pronicljivega in samosvojega oblikovalca s širokim kulturnim obzorjem. Esej bogatijo glasbeni odlomki iz skladbe Gnossiene št. 3 Erika Satieja v izvedbi pianista Bojana Goriška. Bralca sta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja, glasbo je izbral Mihael Kozjek, oddajo pa je uredil Andrej Rot.

ARS Likovni odmevi, 30. oktober 2018 ― Ob 90. obletnici rojstva in 20. obletnici smrti 30. oktobra pred 20 leti je v prometni nesreči umrl slikar Jože Tisnikar, ki bi letos dopolnil 90 let. Dolga leta je delal kot obdukcijski pomočnik v secirnici slovenjgraške bolnišnice, kar je poleg revščine v otroštvu najbolj zaznamovalo njegovo samoniklo umetniško pot, v kateri je ustvaril izjemen opus risb, slik in grafik. Bil je slikar minljivosti in pričevalec poslednjih trenutkov človekovega bivanja, najbolj znan je po upodobitvah krokarjev, mrtvih, pogrebov, krajin in avtoportretov. Njegove umetnine, s katerimi je zaslovel tudi v tujini, so polne ekspresivnih in eksistencialističnih vsebin. Ob obletnicah je bilo pripravljenih več razstav, osrednja Hommage Tisnikarju, ki so jo pripravili v Koroški galeriji likovnih umetnosti je zdaj na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. S kustosom razstave Markom Košanom se je ob otvoritvi razstave v Slovenj Gradcu pogovarjala Simona Kopinšek.

ARS Za en bokal muzike, 29. oktober 2018 ― V eni od oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi leta 1975 so se spraševali o opevanju narave, lepote in ljubezni v ljudskih pesmih. Ugotovitev […] V eni od oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi leta 1975 so se spraševali o opevanju narave, lepote in ljubezni v ljudskih pesmih. Ugotovitev je bila seveda neizbežna: starejše tovrstne pesmi so dokaj redke, večinoma so novejšega nastanka, saj v davnih časih zaradi načina življenja preprostih ljudi pri nas ni bilo veliko časa za romantiko. Nekaj tovrstnih pesmi pa vendarle je in izbor takih pesmi iz prej omenjene oddaje bomo tokrat slišali v oddaji Za en bokal muzike.

ARS Čas, prostor in glasba, 29. oktober 2018 ― Predvajali bomo uverturo k operi  Wolfganga Amadeusa Mozarta »Čarobna piščal« V oddaji z naslovom ‘Oder in veter naokrog’ bomo najprej predvajali uverturo k operi  Wolfganga Amadeusa Mozarta »Čarobna piščal«, predvajali pa bomo tudi prizor iz drugega dejanja te opere. Papageno je bil Gottfried Hornik, Berlinske filharmonike je vodil Herbert von Karajan. Med izreki iz Glasbene poetike Igorja Stravinskega bomo poslušali njegovo zgodnje delo, – ustvarjeno po epizodi iz »Življenja čebel« belgijskega pesnika in dramatika Maurica Maeterlincka  – Fantastični scherzo, opus 3. Oddajo bomo nadaljevali s tremi prizori iz prvega dela baletne glasbe »Posvetitev pomladi« Igorja Stravinskega, predvajali pa bomo še začetek prvega dejanja in sklepni prizor drugega dejanja iz opere – oratorija »Oedipus Rex«. Baletno glasbo so izvajali Berlinski filharmoniki pod vodstvom Herberta von Karajana, odlomka iz opere – oratorija »Oedipus Rex« pa solisti: Karel Bermann – bas, Edvard Haken – bas, Ivo Židek – tenor, Antonin Zlesák – tenor, Zdenek Kroupa – bariton in Vera Soukupova – alt. Pripovedovalec je bil Jean Desailly, zbor je pripravil Josef Veselka, orkester Češke filharmonije je vodil Karel Ančerl. Oddajo ‘Oder in veter naokrog’ iz cikla »Čas, prostor in glasba« – v njej bomo govorili o umetnosti Igorja Stravinskega – je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, avtor je profesor Pavel Mihelčič.

ARS Ars humana, 29. oktober 2018 ― Jesenska praznična dinamika nas vsako leto prvega novembra množično zbere na pokopališčih – hkrati poljih in ustvarjalcih spomina na umrle Jesenska praznična dinamika nas vsako leto prvega novembra množično zbere na pokopališčih – hkrati poljih in ustvarjalcih spomina na umrle. Historične vede pa na pokopališča gledajo tudi kot na (pomožni) vir za razumevanje širših zgodovinskih in družbenih procesov. Kaj lahko iz podatkov na nagrobnikih in spominskih ploščah razberemo o nekdanjih družbenih razmerjih, identiteti, migracijah in ideologiji? Kako se v pokopališča vpišejo travmatična obdobja, kot so bolezni in vojne? V tokratni oddaji ARS humana bo svoj pogled na interpretacijo, kritično vrednotenje in ne nazadnje navajanje pokopališč kot vira za zgodovinopisje razkrila raziskovalka vojaških pokopališč, doktorica Petra Svoljšak.