Franc Novinc

Franc Novinc

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 23. december 2018 ― Novembra  je dopolnil osemdeset let eden pomembnejših sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, slikar in grafik Franc Novinc Novembra  je dopolnil osemdeset let eden pomembnejših sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, slikar in grafik Franc Novinc. Po Šoli za oblikovanje je leta diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Delal je kot restavrator in nato svobodni umetnik. Leta 1986 je bil izvoljen za docenta, potem za izrednega in leta 1996 za rednega profesorja za risanje in slikanje na ALU. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je Franc Novinc pred mnogimi leti – oddajo smo posneli leta 1987 – razmišljal in pripovedoval o svojem ustvarjanju.
Leonardo da Vinci

Leonardo da Vinci

ARS Likovni odmevi, 22. december 2018 ― Ob 500. obletnici smrti Prvo oddajo Likovni odmevi v letu 2019 posvečamo renesančnemu umetniku Leonardu da Vinciju. Letos, natančneje 2. maja, bo minilo 500 let od njegove smrti in v Italiji in po svetu bojo pripravili več kot 100 dogodkov. Pred leti je v Narodnem muzeju v Ljubljani gostovala mednarodna razstava z naslovom Leonardo da Vinci – znanstvenik, izumitelj, umetnik. Poudarek razstave s preko 250 eksponati je bil na Leonardovem umetniškem delu, ki je nenehno sledilo znanstvenim raziskavam in teoretski razpravi. Bil je med prvimi umetniki, ki je smatral, da je slikarstvo znanost in je vpeljal ustvarjalni princip, ki je temeljil na sintezi raziskovanja naravnih zakonov in znanosti, kar je želel prenesti na prihodnje rodove. O tem je pisal eden največjih poznavalcev Leonardovega dela, lani umrli dr Carlo Pedretti. V današnji oddaji Likovni odmevi lahko v prevodu dr Petra Kosa poslušate povzetek njegove razprave.
Severjevi nagrajenci ter arheološke najdbe

Severjevi nagrajenci ter arheološke najdbe

ARS Kulturna panorama, 21. december 2018 ― Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju v Beli krajini so arheologi naleteli na izjemno redko najdbo, ženski bronasti pas s pritrjenim keltskim zlatnikom V tokratni Kulturni panorami se najprej posvečamo letošnjim dobitnikom Severjevih nagrad za igralske dosežke v poklicnem gledališču. Glavni dve nagradi sta pripadli igralki Nini Valič in igralcu Vojku Belšaku. Z odrskih desk se bomo odpravili v svet arheologije. Nadaljevali bomo z razstavo Tri botanične zgodbe Marije Mojce Pungerčar, ki je na ogled v Ustvarjalnem centru Švicarija v Tivoliju v Ljubljani ter fotografsko razstavo z naslovom Istra foto International, ki je na ogled v Piranu. Obiskali smo tudi novoletni knjižni sejem Knjige pod jelkami v Novi Gorici. Ob koncu oddaje pa še kratka predstavitev radijskih vsebin, ki smo jih za vas pripravili v prazničnih dneh.
Praznično glasbeno vzdušje

Praznično glasbeno vzdušje

ARS Svet kulture, 21. december 2018 ― V današnji praznično glasbeni oddaji izpostavljamo dva koncerta in vabimo na premiero priredbe izbranih del Ivana Cankarja Ob Zori v Prešernovem gledališču Kranj V današnji praznično glasbeni oddaji izpostavljamo dva koncerta in vabimo na premiero priredbe izbranih del Ivana Cankarja Ob Zori v Prešernovem gledališču Kranj. V Veliki dvorani SNG Maribor bo domači simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča pričaral praznično razpoloženje s koncertom, polnim znanih del iz svetovne glasbene zakladnice. V Ljubljani pa se v Slovenski filharmoniji v nedeljo obeta koncert pozavnista Žana Tkalca in Tomaža Sevška na orglah, ki bosta izvajala predvsem dela Johanna Sebastiana Bacha.
Beseda leta 2018

Beseda leta 2018

ARS Jezikovni pogovori, 21. december 2018 ― Finalistke: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Beseda današnjega božičnega dneva je verjetno mir. Kakšna pa bo beseda leta, bo odločilo glasovanje za eno izmed 10 finalistk akcije Beseda leta, katere pobudnik je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Finalistke po besednem redu so: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Neologizem leta je drečka, sestavljen iz besed drek in vrečka, ki pomeni vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah. Častna omemba je izraz (po)franati, ki je tvorjen po analogiji s (po)guglati in pomeni iskati na slovarskem portalu Fran. Predlagatelji so tudi letos pokazali veliko jezikovne ustvarjalnosti, med zanimivimi predlogi so bile tudi besede: gasilica, okorititi se, kliktivizem. Edini predlog za besedo leta, ki so ga dobili na razglednici pa je bila beseda mir. Gosta oddaje bosta člana komisije Simona Klemenčič in Gregor Pobežin. Drugi člani komisije pa so bili: Marko Snoj, Kozma Ahačič, Marijan Dovič, Petra Svoljšak, Slavko Jerič in Agata Tomažič. Spletno glasovanje za besede finalistke bo potekalo od 3. do 10. januarja pet pred dvanajsto. Razglasitev zmagovalke bo točno opoldne. Odprt je tudi razpis za najboljšo pesem, ki jo lahko sestavite iz zgornjih besed finalistk.
Šaljive

Šaljive

ARS Za en bokal muzike, 21. december 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike bomo za vesel začetek leta slišali nekaj šaljivih ljudskih in ponarodelih z različnih koncev naše dežele. Delno so posnetki […] V oddaji Za en bokal muzike bomo za vesel začetek leta slišali nekaj šaljivih ljudskih in ponarodelih z različnih koncev naše dežele. Delno so posnetki iz oddaje, ki jo je leta 1979 pripravil Marko Terseglav, ostali posnetki so iz arhiva Glasbeno-narodopisnega instituta ali naše hiše… Vmes pa bomo slišali tudi nekaj plesnih viž. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.
Stota obletnica priključitve Prekmurja

Stota obletnica priključitve Prekmurja

ARS Arsov forum, 21. december 2018 ― Letos bo minilo 100 let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, zato prvo oddajo v letu namenjamo prav tej temi Letos bo minilo 100 let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, zato prvo oddajo v letu namenjamo prav tej temi. Leta 2005 so poslanci Državnega zbora sprejeli sklep, da bo 17. avgust tudi državni praznik. Zakaj prav ta dan in kako je bilo v deželi ob Muri pred stoletjem, ko je po razpadu avstro-ogrske monarhije takratna Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Prekmurje dobila za zeleno mizo na mirovni konferenci v Parizu, pojasnjujemo s tremi sogovorniki: Metko Fujs, profesorico zgodovine in sociologije, sicer direktorico Pomurskega muzeja Murska Sobota, dr. Laszlom Gönczem, zgodovinarjem in pisateljem Francijem Justom, profesorjem slovenščine, publicistom in literarnim zgodovinarjem.
Tri botanične zgodbe

Tri botanične zgodbe

ARS Svet kulture, 20. december 2018 ― Razstava Marije Mojce Pungerčar predstavlja tri sveže cikluse del, v katerih se prepletata fotografija in tekstil Z uporabo fotografije in s pomočjo obdelave tekstila umetnica ustvarja kombinirane instalacije, ki izpostavljajo določena temeljna eksistenčna vprašanja. Razstava bo od danes naprej na ogled v Ustvarjalnem centru Švicarija v Tivoliju. Tudi Kulturni center Tobačna 001 je bogatejši za novo razstavo – tam se predstavlja črnogorski umetnik Dante Buu, ki v svoji umetniški praksi prepleta fotografijo, besedila, video, vezenine in performans. V svojih delih raziskuje tradicionalne vloge spolov in nanje vezane stereotipe, kot tudi sodobne fluidne identitete. Odpravili se bomo tudi v mariborsko galerijo Media Nox. V projektu Opraševalski kolektiv Polonca Lovšin tematizira ogroženost čebel kot živalske vrste.
Jurij Reja: Med dvema operama

Jurij Reja: Med dvema operama

ARS Čas, prostor in glasba, 20. december 2018 ― V oddaji »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Med dvema operama« bo pel in govoril Jurij Reja V oddaji »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Med dvema operama« bo pel in govoril Jurij Reja. Izbrali smo tale dela: Alojz Srebotnjak: Komedijant. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral David de Villiers; Alojz Srebotnjak: Ne, jaz nočem še umreti. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral Marko Munih; Rado Simoniti: Večerni hlad. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral Rado Simoniti; Arija vojvode iz 2. dejanja opere Rigoletto Giuseppa Verdija. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral Anton Nanut. Giacomo Puccini: Arija iz opere La Bohème. Orkestru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet iz Maribora bo dirigiral Boris Švara. O sonce moje. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral Anton Nanut, in Charles Gounod: Arija iz opere Faust. Orkestru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet iz Maribora bo dirigiral Boris Švara. Oddajo »Čas, prostor in glasba« z naslovom »Med dvema operama  – Jurij Reja« so oblikovali: avtor besedila Pavel Mihelčič,  tonski mojster Stane Košmerlj in bralec Ivan Lotrič.
Dediščina medu in srca

Dediščina medu in srca

ARS Svet kulture, 19. december 2018 ― Počasi se izteka leto, v katerem je bilo velikokrat izgovorjeno ime pisatelja Ivana Cankarja Počasi se izteka leto, v katerem je bilo velikokrat izgovorjeno ime pisatelja Ivana Cankarja, zaznamovano pa je bilo tudi s kulturno dediščino Evrope. Tako v Slovenskem etnografskem muzeju odpirajo razstavo o Krbavčičevi zbirki svečarsko – medičarske delavnice in trgovine iz Ljubljane z naslovom Lectarstvo je krajcarkšeft, na kateri je poleg bogatega predmetnega gradiva prikazana tudi družinska zgodba, mariborska pa je danes povezana z božičnim koncertom zbora opere Slovenskega narodnega gledališča Maribor, dodali bomo nekaj kulturnih utrinkov iz Trsta in okolice, kjer so se v prejšnjem tednu tudi ustavili ob imenu našega največjega pisatelja.
Tisti čas leta, Čarobna zima v Mumindolu, Asterix: Skrivnost čarobnega napoja, Noč kratkih filmov

Tisti čas leta, Čarobna zima v Mumindolu, Asterix: Skrivnost čarobnega napoja, Noč kratkih filmov

ARS Gremo v kino, 19. december 2018 ― Poročamo o Noči kratkih filmov ter o filmih Tisti čas leta, Čarobna zima v Mumindolu in Asterix: Skrivnost čarobnega napoja V današnji oddaji bomo ocenili božično družinsko satiro Tisti čas leta danske režiserke in igralke Paprike Steen, novo animacijo o muminih, ki se tokrat pripravljajo na praznovanje božiča in novi animirani film o dogodivščinah Asterixa. Poleg tega bodo na 16ih prizoriščih po Sloveniji nocojšnji zimski solsticij obeležili z Nočjo kratkih filmov. Vabljeni k poslušanju!
Nov kriminalni roman Tadeja Goloba

Nov kriminalni roman Tadeja Goloba

ARS Svet kulture, 19. december 2018 ― Prelistali smo Leninov park, nadaljevanje zelo uspešnega Golobovega romana Jezero Tadej Golob je pred dvema letoma navdušil z romanom Jezero, ki so ga mnogi nemudoma označili za najboljši slovenski kriminalni roman vseh časov. Ravno v teh tednih po knjigi snemajo tudi televizijsko serijo, Tadej Golob pa je včeraj predstavil že nadaljevanje, Leninov park, v katerem se vrača tudi protagonist Jezera, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Delo Tadeja Goloba je izšlo pri založbi Goga, v oddaji pa pozornost namenjamo tudi novosti Mladinske knjige – dokumentarno-esejistični knjigi Petra Kolška Reci tvoji roki, da jo poljubljam s podnaslovom Ivan Cankar in ženske.
Tomaž Šalamun: Jutro / Alojz Rebula: Ob pritoku Jangcekjanga / Vladimir Kos: Kot sonca zlat zaton

Tomaž Šalamun: Jutro / Alojz Rebula: Ob pritoku Jangcekjanga / Vladimir Kos: Kot sonca zlat zaton

ARS S knjižnega trga, 18. december 2018 ― V današnji oddaji S knjižnega trga nas čakajo tri knjige – dve pesniški in roman, in sicer zapuščina Tomaža Šalamuna v knjigi Jutro, distopija Alojza […] V današnji oddaji S knjižnega trga nas čakajo tri knjige – dve pesniški in roman, in sicer zapuščina Tomaža Šalamuna v knjigi Jutro, distopija Alojza Rebule Ob pritoku Jangcekjanga in zbirka pesmi Vladimirja Kosa Kot sonca zlat zaton. Ocenjujejo jih Aljaž Koprivnikar, Marjan Kovačevič Beltram in Andrej Arko.
Jan Morris: Beneški imperij

Jan Morris: Beneški imperij

ARS Esej na radiu, 18. december 2018 ― Odlomek, ki govori o napadu in zavzetju Konstantinopla leta 1203 in takratnem razdejanju, ki so ga zakrivili križarji V oddaji Esej na radiu boste slišali odlomek, ki govori o napadu in zavzetju Konstantinopla leta 1203 in takratnem razdejanju, ki so ga zakrivili križarji. Besedilo je iz knjige Beneški imperij avtorice Jan Morris. Britanska avtorica, ki se je rodila kot moški, a polno zaživela šele kot ženska, podrobno obravnava zapleteno in burno zgodovino Benetk in Benečanov, njihov upravni ustroj in odvisnost postojank na obalah Jadranskega, Egejskega in Sredozemskega morja. Angležinja Jan Morris je avtorica potopisnih in zgodovinskih knjig. Odlomek je prevedel Tone Frelih, bereta ga pa Jasna Rodošek in Jure Franko; glasbeni vložki so iz skladbe Črna zemlja turškega pianista in skladatelja Fazila Saya; tonski mojster je bil Stane Košmerlj. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Orgelska glasba Carla Philippa Emanuela Bacha

Orgelska glasba Carla Philippa Emanuela Bacha

ARS Obiski kraljice, 17. december 2018 ― Ta teden je minilo 230 let od smrti skladatelja Carla Philippa Emmanuela Bacha Ta teden je minilo 230 let od smrti skladatelja Carla Philippa Emmanuela Bacha, drugega sina velikega Johanna Sebastijana Bacha. Temeljito glasbeno izobrazbo, ki je  obsegala tudi orgelsko igro, je dobil pri očetu, študiral pa je tudi pravo v Leipzigu in Frankfurtu. Ko se je zaposlil na dvoru pruskega prestolonaslednika in poznejšega kralja Friederika II., je kmalu zaslovel kot eden največjih klaviaturistov tiste dobe. Prejelo se ga je ime Hamburški Bach, saj je leta 1768 na mestu hamburškega glasbenega direktorja in kantorja nasledil svojega krstnega botra Georga Philippa Tellemana.
Podobe iz sanj

Podobe iz sanj

ARS Svet kulture, 17. december 2018 ― Angleški prevod Cankarjevih Podob iz sanj, ki v angleščini nosi naslov Images from Dreams V letošnjem Cankarjevem letu so pri revijalni zbirki Litteræ Slovenicæ, ki že več kot 50 let izhaja pri Društvu slovenskih pisateljev, zasnovali posebno izdajo  ̶  angleški prevod Cankarjevih Podob iz sanj. Ta v angleščini nosi naslov Images from Dreams in je delo prevajalcev in pisateljev Erice Johnson Debeljak in Jasmina B. Freliha. V knjigo so vključene reprodukcije akademskega slikarja Mitja Ficka po izboru umetnostnega zgodovinarja in pisatelja Roberta Simoniška. Za dve knjigi je bogatejša tudi zbirka Prišleki literarno-umetniškega društva Literatura: izšel je romaneskni prvenec Jerneja Županiča Mamuti in kratkoprozna zbirka Anonimna tehnologija Andreja Tomažina.
V vrtincu totalne perspektive: Jakob Jaša Kenda in Apalaška pot

V vrtincu totalne perspektive: Jakob Jaša Kenda in Apalaška pot

ARS Ars humana, 17. december 2018 ― Prevajalec, avtor, urednik, doktor literarnih ved Jakob Jaša Kenda je kot prvi Slovenec prehodil znamenito 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot Prevajalec, avtor, urednik, doktor literarnih ved Jakob Jaša Kenda je kot prvi Slovenec prehodil znamenito Apalaško pot – 3500 kilometrov dolgo pot, ki prečka štirinajst ameriških zveznih držav, njen skupni vzpon pa je kar 142 kilometrov. Izkušnjo je prelil v potopisni roman Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, napeto branje, ki nagovarja raznovrsten krog bralcev: od pustolovcev in pohodnikov do tistih, ki so jim bližja sprehajanja po leposlovnih pokrajinah. O knjigi in svojem dosežku, pa tudi o poti sami je spregovoril za tokratno oddajo.
Igor Grdina: Ivan Cankar, portret genija / Samo Kreutz: Vzvalovljenosti / Primož Sturman: Gorica je naša / zbornik Rudolf Maister – Sto let severne meje

Igor Grdina: Ivan Cankar, portret genija / Samo Kreutz: Vzvalovljenosti / Primož Sturman: Gorica je naša / zbornik Rudolf Maister – Sto let severne meje

ARS S knjižnega trga, 17. december 2018 ― V oddaji S knjižnega trga nas čakajo knjiga Igorja Grdine Ivan Cankar, portret genija, pesniška zbirka Sama Kreutza Vzvalovljenosti, kratka proza Primoža Sturmana Gorica je […] V oddaji S knjižnega trga nas čakajo knjiga Igorja Grdine Ivan Cankar, portret genija, pesniška zbirka Sama Kreutza Vzvalovljenosti, kratka proza Primoža Sturmana Gorica je naša in album o Rudolfu Maistru Sto let severne meje. Recenzije so napisali Nives Kovač, Andrej Lutman, Tonja Jelen in Iztok Ilich.
še novic