Rudi Španzel

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 30. december 2018 ― Nedavno je dopolnil 70 let slikar Rudi Španzel. V njegovih delih prihajata posebej do izraza realizem in simbolika Nedavno je dopolnil 70 let slikar Rudi Španzel. Diplomiral je leta 1971 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Maksimu Sedeju. Leta 1973 je končal specialko za slikarstvo pri prof. Janezu Berniku, leta 1975 pa specialko za grafiko pri prof. Marjanu Pogačniku. Španzel je eden najboljših in najbolj iskanih slovenskih portretistov. V njegovih delih prihajata posebej do izraza realizem in simbolika. S slikarjem se je o njegovem življenju in ustvarjanju pred leti pogovarjal Marko Golja.

INVENTURA, -E (Ž) – Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec

ARS Likovni odmevi, 29. december 2018 ― Iz projekta Zbirke v gibanju - Umetnostna galerija Maribor V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je v okviru projekta Zbirke v gibanju na ogled razstava iz zbirke Umetnostne galerije Maribor z naslovom INVENTURA, -E (Ž). V oddaji Likovni odmevi bo kustosinja razstave Breda Kolar Sluga predstavila projekt, za katerega je zasnovala poseben koncept. Na razstavo je vključila dela zgolj ženskih avtoric, s čimer je želela spodbuditi razmislek o tem, kakšno podobo o ustvarjalnosti likovnih in vizualnih umetnic v Sloveniji sporočajo naše muzejske zbirke in kaj bi bilo potrebno storiti, da to sliko dopolnimo. Razstavo so spodbudili podatki iz zbirke UGM o zastopanosti avtoric in avtorjev, ki govorijo v prid moškim ustvarjalcem v razmerju 1 proti 5, številke v zastopanostih samih del v zbirki pa 1 proti 10 za dela moških avtorjev. Na razstavi so na ogled dela več kot 60 umetnic s preko 200 deli, ki zajemajo časovno obdobje dobrih sto let – od najstarejšega dela Ivane Kobilce do zadnjih pridobitev v lanskem letu.

Avstralska cirkuška skupina CIRCA

ARS Svet kulture, 28. december 2018 ― V ospredju predzadnjega Sveta kulture v tem letu bo cirkus V ospredju predzadnjega Sveta kulture v tem letu bo cirkus – v sodobni umetniški obliki ga bo v Cankarjevem domu v Ljubljani v štirih zaporednih večerih odstrla avstralska skupina CIRCA, njihova predstava Ta čudovita bitja velja za spektakel plesa in cirkuških veščin za vse generacije. V oddaji še o bovškem filmskem festivalu na prostem BOFF v ospredju katerega so filmi športne in ekološke narave, pa o stripovskem blogu Müsli in rüsbe Izarja Lunačka in še kaj se bo našlo – vabljeni k poslušanju.

Refren

ARS Za en bokal muzike, 28. december 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz ene od oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi, v kateri se je avtorica […] V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz ene od oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi, v kateri se je avtorica Zmaga Kumer leta 1978 dotaknila pripeva kot oblikovnega elementa v naši ljudski pesmi. Slišali bomo različne oblike pripevov, tako tistih najpogostejših ob koncu kitice, kot tudi nekaterih drugih, kot se pojavljajo v našem izročilu v različnih delih naše dežele…

Zgodovina LGBT filma

ARS Arsov forum, 28. december 2018 ― Kako so skozi zgodovino v filmih upodabljali geje in lezbijke, kako in kdaj je prišlo do razcveta queerovskega filma? Podobe lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb na filmskem platnu so veliko starejše, kot si običajno mislimo – skoraj tako stare, kot sam filmski medij. Skozi čas so se pogosto spreminjale tudi glede na družbene okoliščine: če so bila trideseta leta 20. stoletja glede tega presenetljivo liberalna, so v šestdesetih letih geje in lezbijke v filmih pogosto upodobili kot tragične, celo psihotične like. To zgodovino bomo v tokratni oddaji osvetlili z gostjama Jasmino Šepetavc in Suzano Tratnik ter se z njima pogovarjali tudi o vprašanjih podob LGBT v današnjih filmih, tako tujih, kot tistih, ki nastajajo doma.

Filmi in dogodki, ki so zaznamovali letošnje leto

ARS Gremo v kino, 27. december 2018 ― Od 70-letnice nastanka filma Na svoji zemlji, 50-letnice Odiseje 2001 do velikih zmagovalcev domačih in tujih festivalov V zadnji oddaji bomo spomnili na filme in dogodke, ki so zaznamovali leto: od 70-letnice nastanka filma Na svoji zemlji, 50-letnice Odiseje 2001 do velikih zmagovalcev domačih in tujih festivalov. S prazničnega programa pa smo izbrali filma Mary Poppins se vrača Roba Marshalla in Najljubša Yorgosa Lanthimosa – brezčasno zgodovinsko dramo z angleškega dvora.

Vladimir P. Štefanec: Najlepša neznanka svetloba

ARS Izšlo je, 27. december 2018 ― Najlepša neznanka večno umira, zapiše o svetlobi junak romana Najlepša neznanka svetloba, v katerem njegov avtor Vladimir P. Štefanec najde izgubljeno svetlobo in preteklost Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec se je podpisal pod kar nekaj odločnih romanov (Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat), svojo pripovedno odličnost pa je potrdil tudi z najnovejšim romanom Najlepša neznanka svetloba. V njem rekonstruira človeške usode s pomočjo fotografij in tako se pred nami odvije pripovedni film o izgubljenem in še kako živem času. Več o romanu bo Štefanec povedal v oddaji Izšlo je v živo, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz romana.

Orgelske pastorale

ARS Obiski kraljice, 27. december 2018 ― Pastorale so najbolj značilne orgelske skladbe, namenjene božičnemu času Pastorale so najbolj značilne orgelske skladbe, namenjene božičnemu času. S pastirskimi melodijami, ujetimi v orgelske piščali, se bomo z različnimi glasbenimi ustvarjalci sprehodili vse od baroka do današnjih dni.

Zgodbe ameriškega romanopisca

ARS Svet kulture, 27. december 2018 ― Zbrane zgodbe Kurta Vonneguta so mozaičen prikaz silnega duha, humorja in ustvarjalne spretnosti Kurt Vonnegut se je rodil leta 1922 v ZDA. Kot vojni ujetnik je doživel bombardiranje Dresdna, ki so ga le redki preživeli. Vse to se močno odraža v njegovih delih. V današnji oddaji boste izvedeli tudi več o novih prevodih literarno-umetniškega društva Literatura.

Čas prihodnosti – Pričakovanja

ARS Čas, prostor in glasba, 27. december 2018 ― Prihodnost je upanje, je noč, ki pride za dnevom, je dan, ki se zgodi vsako jutro »Prihodnost je upanje, je noč, ki pride za dnevom, je dan, ki se zgodi vsako jutro,« je zapisal avtor dvajsete oddaje iz cikla »Čas prihodnosti« profesor Pavel Mihelčič. V oddaji ‘Pričakovanja’ bomo predvajali: dva stavka (Lento – Allegro in Allegretto) iz Simfonije v d-molu Cesarja Francka in odlomek iz prvega stavka (Moderato) in četrti stavek (Andante – Allegro) iz Simfonije št. 10 Dmitrija Šostakoviča. Najprej bomo poslušali kraljevi orkester Concertgebouw iz Amsterdama, dirigiral bo Riccardo Chailly. Za njim bo v današnji oddaji nastopil še orkester Berlinske filharmonije, ki ga bo vodil Herbert von Karajan. Dvajseto oddajo pod naslovom »Pričakovanja« iz cikla »Čas prihodnosti«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, oddajo pa je pripravil profesor Pavel Mihelčič.

Jana Putrle Srdić: Zvočni odtis

ARS Esej na radiu, 25. december 2018 ― Jana Putrle Srdić je pesnica, publicistka in producentka za intermedijsko umetnost. Izdala je več pesniških zbirk Jana Putrle Srdić je pesnica, publicistka in producentka za intermedijsko umetnost. Izdala je več pesniških zbirk. V oddaji boste slišali njen esej Zvočni odtis brazilske džungle sredi ljubljanske ulice. Fragmenti o zvoku. Besedilo je izšlo septembra 2018 na spletni strani LUD Literatura, bere ga napovedovalka Alenka Resman, glasbeni vložki so iz skladbe Veter v bambusovem gaju japonske skladateljice in marimbistke Keiko Abe; oblikovalec zvoka je bil Vojko Kokot. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Vodnik je prvi uvedel besedo slovar

ARS Jezikovni pogovori, 24. december 2018 ― Ali ste vedeli, da je Valentin Vodnik prvi uvedel besedo slovar v slovenščini, in sicer po ruski predlogi? Ali ste vedeli, da je Valentin Vodnik prvi uvedel besedo slovar v slovenščini, in sicer po ruski predlogi? To je le manjša zanimivost od vseh prvenstev tega očeta slovenske proze, pesnika, publicista, slovaropisca, urednika, prevajalca, duhovnika in pedagoga, ki je dosegel, da je slovenščina postala učni jezik. Pomena Vodnikovega dela so se zavedali tudi njegovi sodobniki. Po njegovi smrti so s prireditvami in prostim dnevom praznovali Vodnikov rojstni dan. Na dan 200. obletnice smrti smo se o Vodnikovem življenju in delu pogovarjali z doc. dr. Andrejo Legan Ravnikar, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

S kulinariko v praznike

ARS Svet kulture, 24. december 2018 ― V današnji, praznično obarvani oddaji bomo obiskali razstavo Odsev tišine v Zavodu sv. Stanislava, ustavili pa se bomo tudi pri kulinariki V današnji, praznično obarvani oddaji bomo obiskali razstavo Odsev tišine v Zavodu sv. Stanislava, ustavili pa se bomo tudi pri kulinariki. Dobro znano knjigo Velika slovenska kuharica že stoletje urejajo šolske sestre, ki si jo nekako predajajo iz roda v rod. Nedavno je tako pri založbi Mladinska knjiga izšla že 30. izdaja te najbolj priljubljene slovenske kuharske knjige, ki hkrati praznuje 150. obletnico prvega izida. V knjigi je zanimivo prav to plastenje zgodovine – sestra Bernarda Gostečnik, ki je z urednico Nino Žitko Pucer sodelovala pri tokratni izdaji, poudarja, da se to kaže tako v arhaičnem jeziku kot v določenih sestavinah, želv danes denimo ne uporabljamo več. Poleg tega so bile pretekle izdaje polne kompleksnejših in dolgotrajnejših receptov, v najnovejšo pa so sestre vključile številne hitro pripravljene jedi. S koncem meseca pa se bo končalo tudi leto, zaznamovano z velikim slovenskim literatom Ivanom Cankarjem. V sredo se številnim pogledom nanj pridružuje še dokumentarni film z naslovom Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja – Ivan Cankar.

Hlapci in evropeizacija slovenskega gledališča

ARS Oder, 24. december 2018 ― Slovensko narodno gledališče Drama je s predstavo Hlapci, ki jo je režiral Slavko Jan, poleti leta 1956 gostovalo v Parizu Slovensko narodno gledališče Drama je s predstavo Hlapci, ki jo je režiral Slavko Jan, poleti leta 1956 gostovalo v Parizu. Predstava je bila izbrana na natečaju, na katerega so se prijavila mnoga uveljavljena jugoslovanska režijska imena in gledališke hiše. Po poročanju francoskih in drugih tujih kritikov, ki so spremljali festival, je bila predstava zelo uspešna, z njo pa se je prvič, v mednarodnem prostoru, omenjalo tudi slovensko gledališče. Več v razpravi Alda Milohnića ter pričevanjih, ki smo jih našli v arhivu oddaje Dvignjena zavesa. Vabimo vas k poslušanju!

Dar – univerzalni element človeške kulture

ARS Ars humana, 24. december 2018 ― Dar je poleg izmenjave dobrin tudi sredstvo komunikacije in tvorec razmerij med tistim, ki ga daje, in tistim, ki ga prejema Predbožična Ars humana ob višku sezone obdarovanj prinaša razmislek o univerzalnem elementu človekove kulture – daru. Ta ni nikoli zgolj izmenjava dobrin, pač pa je tudi sredstvo tvornega vzpostavljanja razmerja med tistim, ki ga daje, in tistim, ki ga prejme. Vsako obdarovanje je aktivna simbolna komunikacija in s sabo nosi ‘skrito’ obveznost dar vrniti. Oddaja bo v pogovoru z gosti predstavila nekaj zanimivih oblik decembrskega in siceršnjega obdarovanja: državniško protokolarno obdarovanje, poslovna darila, pošiljanje novoletnih voščil in obredno uživanje alkoholnih pijač.

Me slišiš?, Dihaj, Maršal, In ljubezen tudi, Menažerija, Bleda svoboda

ARS S knjižnega trga, 24. december 2018 ― Preden se dokončno poslovimo od starega leta, se bomo v oddaji S knjižnega trga še enkrat spomnili letos nagrajenih leposlovnih del: dramskih besedil Simone Semenič […] Preden se dokončno poslovimo od starega leta, se bomo v oddaji S knjižnega trga še enkrat spomnili letos nagrajenih leposlovnih del: dramskih besedil Simone Semenič v knjigi Me slišiš?, pesniških zbirk Toneta Škrjanca Dihaj in Milana Jesiha Maršal, romana Draga Jančarja In ljubezen tudi, kratke proze Eve Markun Menažerija in esejistične zbirke Jasmina B. Freliha Bleda svoboda.

Vrhunci v kulturnem življenju leta 2018

ARS Kulturna panorama, 24. december 2018 ― Zadnja Kulturna panorama v letu bo posvečena vrhuncem v kulturi in umetnosti leta 2018, ki je bilo Cankarjevo leto Zadnja Kulturna panorama v letu bo posvečena vrhuncem v kulturi in umetnosti leta 2018, ki je bilo Cankarjevo leto. Temu izjemnemu literatu smo namenili številne knjige, dogodke, predstave, razstave in simpozije. Leto 2018 pa je bilo tudi leto kulturne dediščine, ko sta bili veščini klekljanja in suhozidne gradnje uvrščeni na prestižni UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine. V koprsko stolnico so se vrnile znamenite restavrirane slike beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia; slavnostno je bilo ob stoti obletnici v Narodni galeriji, ko so odprli razstavo slik Ivane Kobilca. Devetdesetletnik kipar Drago Tršar je imel niz razstav, sto let sta praznovala baletni ansambel in orkester ljubljanske Opere, radio Slovenija pa 90 let in sicer s s koncertom v Slovenski filharmoniji. Slišali bomo Prešernova nagrajenca baletnika Janeza Mejača in pesnika Borisa A. Novaka. Pa pisatelja Florjana Lipuša, ki je dobil avstrijsko državno nagrado. Pogledali bomo v svet glasbe in filma, podčrtali slovenski dosežek s filmom Posledice Darka Štanteta. Slišali bomo Marie NDiaye (izg.: marí ndiáj) zvezdo francoske literature, ki je obiskala Ljubljano in igralca Janeza Škofa, dobitnika Borštnikovega prstana. Boris Pahor je praznoval sto pet let in objavil novo knjigo o prijatelju Edvardu Kocbeku.