ARS Skladatelj tedna, 13. januar 2019 ― Predstavljamo glasbo skladatelja 20. stoletja Demetrija Žebreta, ki je bil tudi uspešen dirigent, umetniški vodja in operni direktor, snovalec programov in glasbeni organizator. Cikel oddaj Skladatelj tedna v tem tednu posvečamo enemu najtehtnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Demetriju Žebretu. Njegova kompozicijska ustvarjalnost je pogosto v senci obsežnega dirigentskega dela, saj je bil Žebre zelo prodoren in uspešen dirigent, kot ustvarjalec pa zelo samokritičen in zadržan perfekcionist. Žebre je bil v razsežnosti svojega vsestranskega glasbeno-umetniškega dela tudi uspešen umetniški vodja in operni direktor, snovalec glasbenih programov in glasbeni organizator. Demetrij Žebre se je rodil 22. decembra 1912 v Ljubljani. Kompozicijo je študiral na Državnem glasbenem konservatoriju v Ljubljani pri Slavku Ostercu, študij je nadaljeval pri skladateljih Josefu Suku in Aloisu Habi v Pragi. Tam je študiral tudi dirigiranje pri Vaclavu Talichu. Po vrnitvi iz Prage je leta 1936 postal korepetitor, leta 1938 pa dirigent v ljubljanski operni hiši, kjer je dirigiral do leta 1948. Po 2. svetovni vojni je bil leta 1946 krajši čas referent za resno glasbo na Radiu Ljubljana, v sezoni 1947/1948 je bil v Trstu organizator slovenskega glasbenega življenja, vodja in mentor orkestra Glasbene matice Trst, nadzornik njene glasbene šole in sodelavec Radia Trst II, maja 1948 pa se vrnil v ljubljansko Opero. Med letoma 1949 in 1952 je bil nato dirigent v operni hiši v Mariboru, bil je tudi pobudnik simfoničnega muziciranja v mestu z rednimi koncerti in umetniški vodja prve Mariborske filharmonije, ki je delovala med letoma 1950 in 1965. Leta 1952 je prejel Prešernovo nagrado za vodenje Opere in filharmonije v Mariboru. Od leta 1952 do 1959 je bil operni dirigent v hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, od leta 1958 do leta 1968 pa je bil direktor ljubljanske Opere. Skladatelj je preminil 14. marca 1970 v Ljubljani. Žebretov opus obsega orke­stralna in koncertantna dela, ko

ARS Skladatelj tedna, 13. januar 2019 ― Predstavljamo glasbo skladatelja 20. stoletja Demetrija Žebreta, ki je bil tudi uspešen dirigent, umetniški vodja in operni direktor, snovalec programov in glasbeni organizator. Cikel oddaj Skladatelj tedna v tem tednu posvečamo enemu najtehtnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Demetriju Žebretu. Njegova kompozicijska ustvarjalnost je pogosto v senci obsežnega dirigentskega dela, saj je bil Žebre zelo prodoren in uspešen dirigent, kot ustvarjalec pa zelo samokritičen in zadržan perfekcionist. Žebre je bil v razsežnosti svojega vsestranskega glasbeno-umetniškega dela tudi uspešen umetniški vodja in operni direktor, snovalec glasbenih programov in glasbeni organizator. Žebretov opus obsega orke­stralna in koncertantna dela, komorne in solistične skladbe, samospeve, zborovske skladbe, četrttonsko in šestinotonsko glasbo ter glasbeno-scenska in filmska dela ter glasbo za balet. Iz arhiva Radia Slovenija bomo predstavili najbolj izstopajoče skladbe različnih zvrsti. Cikel oddaj je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, posnela sta jih oblikovalca zvoka Vito Plavčak in Stane Košmerlj, vezno besedilo je prebral napovedovalec Igor Velše. Skladatelj Demetrij Žebre Sopranistka Ksenija Vidali, skladateljeva žena, (foto: iz arhiva družine Lajovic) Demetrij Žebre dirigira, (Kazinska dvorana SNG Maribor), (foto: iz arhiva družine Lajovic) V ciklu Skladatelj tedna predstavljamo najbolj izstopajoče skladbe Demetrija Žebreta iz arhiva Radia Slovenija: Ponedeljek, 14. januar 2019 ob 10.05: Žebretove skladbe iz najzgodnejšega ustvarjalnega obdobja: Suito za mali orkester, Caprice za violino in klavir, Tri samospeve na Župančičeve verze, Tek – simfonično sliko za veliki orkester – in Toccato za simfonični orkester. Torek, 15. januar 2019 ob 10.05: Poslušajte Tri poeme za violino in klavir ter Godalni kvartet Demetrija Žebreta. Sreda, 16. januar 2019 ob 10.05: Žebretove skladbe Svobodi naproti za simfonični orkester, samospev M

ARS Skladatelj tedna, 13. januar 2019 ― Predstavljamo glasbo skladatelja 20. stoletja Demetrija Žebreta, ki je bil tudi uspešen dirigent, umetniški vodja in operni direktor, snovalec programov in glasbeni organizator. Cikel oddaj Skladatelj tedna v tem tednu posvečamo enemu najtehtnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Demetriju Žebretu. Njegova kompozicijska ustvarjalnost je pogosto v senci obsežnega dirigentskega dela, saj je bil Žebre zelo prodoren in uspešen dirigent, kot ustvarjalec pa zelo samokritičen in zadržan perfekcionist. Žebre je bil v razsežnosti svojega vsestranskega glasbeno-umetniškega dela tudi uspešen umetniški vodja in operni direktor, snovalec glasbenih programov in glasbeni organizator. Žebretov opus obsega orke­stralna in koncertantna dela, komorne in solistične skladbe, samospeve, zborovske skladbe, četrttonsko in šestinotonsko glasbo ter glasbeno-scenska in filmska dela ter glasbo za balet. Iz arhiva Radia Slovenija bomo predstavili najbolj izstopajoče skladbe različnih zvrsti. Cikel oddaj je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, posnela sta jih oblikovalca zvoka Vito Plavčak in Stane Košmerlj, vezno besedilo je prebral napovedovalec Igor Velše. Demetrij Žebre dirigira, (foto: iz arhiva družine Lajovic) Sopranistka Ksenija Vidali, skladateljeva žena, (foto: iz arhiva družine Lajovic) Demetrij Žebre dirigira, (Kazinska dvorana SNG Maribor), (foto: iz arhiva družine Lajovic) V ciklu Skladatelj tedna predstavljamo najbolj izstopajoče skladbe Demetrija Žebreta iz arhiva Radia Slovenija: Ponedeljek, 14. januar 2019 ob 10.05: Žebretove skladbe iz najzgodnejšega ustvarjalnega obdobja: Suito za mali orkester, Caprice za violino in klavir, Tri samospeve na Župančičeve verze, Tek – simfonično sliko za veliki orkester – in Toccato za simfonični orkester. Torek, 15. januar 2019 ob 10.05: Poslušajte Tri poeme za violino in klavir ter Godalni kvartet Demetrija Žebreta. Sreda, 16. januar 2019 ob 10.05: Žebretove skladbe Svobodi naproti z

ARS Skladatelj tedna, 13. januar 2019 ― Predstavljamo glasbo skladatelja 20. stoletja Demetrija Žebreta, ki je bil tudi uspešen dirigent, umetniški vodja in operni direktor, snovalec programov in glasbeni organizator. Cikel oddaj Skladatelj tedna v tem tednu posvečamo enemu najtehtnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Demetriju Žebretu. Njegova kompozicijska ustvarjalnost je pogosto v senci obsežnega dirigentskega dela, saj je bil Žebre zelo prodoren in uspešen dirigent, kot ustvarjalec pa zelo samokritičen in zadržan perfekcionist. Žebre je bil v razsežnosti svojega vsestranskega glasbeno-umetniškega dela tudi uspešen umetniški vodja in operni direktor, snovalec glasbenih programov in glasbeni organizator. Žebretov opus obsega orke­stralna in koncertantna dela, komorne in solistične skladbe, samospeve, zborovske skladbe, četrttonsko in šestinotonsko glasbo ter glasbeno-scenska in filmska dela ter glasbo za balet. Iz arhiva Radia Slovenija bomo predstavili najbolj izstopajoče skladbe različnih zvrsti. Cikel oddaj je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, posnela sta jih oblikovalca zvoka Vito Plavčak in Stane Košmerlj, vezno besedilo je prebral napovedovalec Igor Velše. Demetrij Žebre dirigira, (foto: iz arhiva družine Lajovic) Skladatelj Demetrij Žebre Demetrij Žebre dirigira, (Kazinska dvorana SNG Maribor), (foto: iz arhiva družine Lajovic) V ciklu Skladatelj tedna predstavljamo najbolj izstopajoče skladbe Demetrija Žebreta iz arhiva Radia Slovenija: Ponedeljek, 14. januar 2019 ob 10.05: Žebretove skladbe iz najzgodnejšega ustvarjalnega obdobja: Suito za mali orkester, Caprice za violino in klavir, Tri samospeve na Župančičeve verze, Tek – simfonično sliko za veliki orkester – in Toccato za simfonični orkester. Torek, 15. januar 2019 ob 10.05: Poslušajte Tri poeme za violino in klavir ter Godalni kvartet Demetrija Žebreta. Sreda, 16. januar 2019 ob 10.05: Žebretove skladbe Svobodi naproti za simfonični orkester, samospev Maja in morje za sopran

ARS Skladatelj tedna, 13. januar 2019 ― V ciklu Skladatelj tedna predstavljamo glasbo skladatelja 20. stoletja Demetrija Žebreta, ki je bil tudi uspešen dirigent, umetniški vodja in operni direktor, snovalec programov in organizator. Cikel oddaj Skladatelj tedna v tem tednu posvečamo enemu najtehtnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Demetriju Žebretu. Njegova kompozicijska ustvarjalnost je pogosto v senci obsežnega dirigentskega dela, saj je bil Žebre zelo prodoren in uspešen dirigent, kot ustvarjalec pa zelo samokritičen in zadržan perfekcionist. Žebre je bil v razsežnosti svojega vsestranskega glasbeno-umetniškega dela tudi uspešen umetniški vodja in operni direktor, snovalec glasbenih programov in glasbeni organizator. Demetrij Žebre se je rodil 22. decembra 1912 v Ljubljani. Kompozicijo je študiral na Državnem glasbenem konservatoriju v Ljubljani pri Slavku Ostercu, študij je nadaljeval pri skladateljih Josefu Suku in Aloisu Habi v Pragi. Tam je študiral tudi dirigiranje pri Vaclavu Talichu. Po vrnitvi iz Prage je leta 1936 postal korepetitor, leta 1938 pa dirigent v ljubljanski operni hiši, kjer je dirigiral do leta 1948. Po 2. svetovni vojni je bil leta 1946 krajši čas referent za resno glasbo na Radiu Ljubljana, v sezoni 1947/1948 je bil v Trstu organizator slovenskega glasbenega življenja, vodja in mentor orkestra Glasbene matice Trst, nadzornik njene glasbene šole in sodelavec Radia Trst II, maja 1948 pa se vrnil v ljubljansko Opero. Med letoma 1949 in 1952 je bil nato dirigent v operni hiši v Mariboru, bil je tudi pobudnik simfoničnega muziciranja v mestu z rednimi koncerti in umetniški vodja prve Mariborske filharmonije, ki je delovala med letoma 1950 in 1965. Leta 1952 je prejel Prešernovo nagrado za vodenje Opere in filharmonije v Mariboru. Od leta 1952 do 1959 je bil operni dirigent v hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, od leta 1958 do leta 1968 pa je bil direktor ljubljanske Opere. Skladatelj je preminil 14. marca 1970 v Ljubljani. Žebretov opus obsega orke­stralna in konce

ARS Likovni odmevi, 12. januar 2019 ― 1927 - 2019 »Morda ima grafika status revne sorodnice slikarstva, vendar je to likovna tehnika, v kateri sem se lahko najbolje izrazila in izpovedala«, je pogosto dejala grafičarka in slikarka Tinca Stegovec, ki je umrla v začetku prejšnjega tedna v 92 letu starosti. Tinca Stegovec sodi med najpomembnejše slovenske grafičarke, hkrati pa kot nekonformistična umetnica, ki je poudarjala, da ne sprejema relativizma vrednot, tudi med najbolj zapostavljene, saj se je šele pred osmimi leti prvič celoviteje predstavila na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Rojena Belokranjka je večino življenja preživela v Ljubljani, kjer je končala specialko za grafiko in se študijsko izpopolnjevala tudi v tujini. Ob pedagoškem delu je ustvarila obsežen grafični opus, v katerem je dosegla svoj ustvarjalni vrh s tehnično odličnostjo, natančno risbo, strogo koncipiranimi kompozicijskimi načeli in svojevrstno poetičnostjo uporabe čistih barv svetlih tonov. Njena dela, ki jim je za merilo vedno postavljala klasično umetnost, so osebne izpovedi, v večini podobe izsekov iz vsakdanjega življenja in življenjskih situacij, izrazito figuralna umetnica je bila pretanjena opazovalka sveta okrog sebe in medčloveških odnosov. Ukvarjala se je tudi s slikarstvom, v katerem prevladujeta pokrajina in portret. O svojem življenju je napisala tudi knjigo Bilo je takole in jo podnaslovila Romanje za lepoto. Tinca Stegovec je prejela več nagrad, med njimi tudi Jakopičevo za življenjsko delo leta 2016 in takrat je, kot vztrajna samohodka v vseh pogledih, dejala, da je umetniško ustvarjanje poklic, ki potrebuje svobodo, pa tudi dovolj samote. Pogovor v oddaji je nastal ob njeni retrospektivni razstavi leta 2011.

ARS Čas, prostor in glasba, 10. januar 2019 ― Sožitje dveh zelo različnih inštrumentov, kakršna sta trobenta in orgle, je po navadi srečno. To je vedel tudi znameniti češki skladatelj Peter Eben Sožitje dveh zelo različnih inštrumentov, kakršna sta trobenta in orgle, je po navadi srečno. To je vedel tudi znameniti češki skladatelj Peter Eben, ki je ustvaril neponovljivo glasbo  –  Okna. V ponovljeni oddaji »Čas, prostor in glasba« z naslovom: »Trobenta in orgle –  Okna« smo izbrali glasbo dveh francoskih skladateljev Henrija Tomasija in Jeana Langlaisa, nemškega skladatelja Gerharda Deutschmanna in češkega skladatelja Petra Ebna. Igrala bosta trobentar Bernhard Kratzer in orglar Martin Sander. Oddajo so oblikovali: avtor besedila prof. Pavel Mihelčič, tonski mojster Jernej Boc in mojster govorjene besede Ivan Lotrič.

ARS Oder, 8. januar 2019 ― Premiero je doživela predstava še ni naslova, ki jo je v Slovenskem mladinskem gledališču režiral Tomi Janežič Slovenska dramska pisateljica, performerka in dramaturginja Simona Semenič, lanska prejemnica nagrade Prešernovega sklada, je v zadnji tretjini minulega leta več odrske pozornosti dobila s programom Abonma Simona Semenič, na festivalu Mesto žensk, v okviru katerega smo si lahko ogledali in premislili nekatera njena zadnja dela. Prav tako je premiero doživela predstava še ni naslova, ki jo je v Slovenskem mladinskem gledališču režiral Tomi Janežič, druga premiera v Slovenskem gledališču ima naslov jerebika, štrudelj, ples pa še kaj in jo je režiral Janez Janša, tik pred koncem leta pa je Simona Semenič v gledališču Glej uprizorila maratonsko branje svojih del, poimenovala ga je prečiščevalni ritual, z naslovom Do zadnjega. Med drugimi se je delu Semeničeve teoretsko temeljito posvetila teatrologinja Alja Lobnik. V besedilu, ki ga bomo slišali v oddaji Oder, avtorica govori bom o praksi pisanja Simone Semenič, ki se izrazito veže na njeno performativno prakso, torej na tisti del njenega pisanja, ki ga tudi sama izvaja in v katerem se do nerazpoznavnosti zapleteta dramsko besedilo in dogodek: pogosto ne vemo prav dobro, ali dogodek porodi besedilo ali besedilo sproži dogodek, včasih pa celo zavzame druge načine obstoja – recimo besedilo kot prostorska instalacija. V središču zanimanja so njeni solistični performansi, avtobiografsko samouprizarjanje, nekakšni izseki že napisanih besedil iz realnega življenja. Sem med drugim sodijo: Jaz, žrtev, 2007; Še me dej, 2009; Kapelj in Semenič v sestavljanju (2012), Semenič in Bulc naprodaj (2013); drugič, 2014. Dva izmed naštetih performansov sestavljata trilogijo žrtve, jaz, žrtev in drugič, tretjega menda pričakujemo leta 2021, na istem prostoru, kot sta bila izvedena že prva dva – v klubu Gromka. Simona Semenič se ne uprizarja tako, da bi napravila vprašljivo telesno oziroma fizično mejo, kot je značilno recimo zla

ARS Svet kulture, 8. januar 2019 ― "Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina: me pesmi pojo." Danes mineva 200 let od smrti slovenskega jezikoslovca, pesnika, učitelja in duhovnika Valentina Vodnika. V počastitev obletnice se bodo po vsej državi odvijale različne prireditve, v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani si je minister za kulturo Dejan Prešiček že ogledal zbirko Vodnikovih rokopisov, popoldne pa bo na Vodnikovi domačiji slavnostna prireditev. Konec januarja se obeta tudi znanstveni simpozij z naslovom Oživljeni Vodnik, na katerem bo 14 strokovnjakov predstavilo njegovo življenje in delo.  V današnji oddaji bomo prelistali še knjižne novosti založbe Beletrina ter vas povabili na razstavo v Kino Šiška.

ARS Esej na radiu, 8. januar 2019 ― Publicistka Tržačanka Poljanka Dolhar je zaposlena v uredništvu Primorskega dnevnika. Posveča se kulturi in objavlja v medijih v Sloveniji in Italiji Publicistka Tržačanka Poljanka Dolhar je zaposlena v uredništvu Primorskega dnevnika. Posveča se kulturi in objavlja v medijih v Sloveniji in Italiji. Leta 2011 je z Eriko Bezin napisala Kako lep je Trst, prvi vodnik po slovenskem Trstu, ki je izšel tudi v italijanski različici. Leta 2014 je s prevajalko Darjo Betocchi uredila Tra Carso e caos, zbirko italijanskih prevodov pesmi Srečka Kosovela in risb slikarja Edvarda Stepančiča. Je predsednica Slovenskega kluba, s katerim je 2016 postavila stalno razstavo o zgodovini tržaškega Narodnega doma. V oddaji boste slišali njen esej Moji dve mesti. Besedilo je izšlo oktobra 2016 v LUD Literaturi. Bere ga Mateja Perpar, glasbeni vložki so iz skladbe Calmo espressivo za violino solo Pavleta Merkùja v izvedbi Monike Skalar; oblikovalec zvoka je bil Vladimir Jovanovič. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.