Kako gledamo (sodobni) ples?

ARS Oder, 25. februar 2019 ― 9. Gibanica, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Začenja se Gibanica, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti. Letos devetič, bo v štirih dnevih na ogled izbor desetih predstav, ki naj bi, po besedah selektoric, prikazal vrhunce slovenske sodobno-plesne umetnosti. Pred mikrofon oddaje Oder smo povabili Pio Brezavšček, predsednico Društva za sodobni ples Slovenije, plesno in dramaturginjo in Žigana Kranjčana, plesalca in koreografa. Z njima smo se pogovarjali na temo Kako gledamo (sodobni) ples. K povabilu se je, zaradi obveznosti le pisno, odzvala tudi Petra Pikalo, ena izmed selektoric letošnjega festivala. Tudi njeno razmišljanje o zastavljenem vprašanju bomo slišali v oddaji. Vabimo vas k poslušanju!

Vpliv pisanja z roko na razvoj možganov

ARS Jezikovni pogovori, 25. februar 2019 ― Kaj se dogaja pri pisanju na roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Pisanje z roko nam ni več tako domače kot včasih. Veliko prej natipkamo pismo po elektronski pošti, kot pa napišemo klasično pismo. Kaj se dogaja pri pisanju z roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Ali naj se otroci še učijo pisanja z roko ali zadostuje, da se naučijo tipkati? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s predstojnikom katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvezdanom Pirtoškom.

Izbrisana

ARS Svet kulture, 25. februar 2019 ― "Kaj se zgodi, če izpadeš iz sistema,« nas sprašuje nov celovečerni film Mihe Mazzinija z naslovom Izbrisana Film Izbrisana je nastal na podlagi istoimenskega romana, ki pripoveduje o samski mamici Ani, ki v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih, da uradno ne obstajata ne ona ne njen novorojenček. Je zgodba o tem, kaj se je dogajalo Slovencem, rojenim na napačnem koncu razpadle države, ki so jim v 90. letih na upravnih enotah luknjali osebne izkaznice. Književnik, prevajalec in publicist Jaža Zlobec je bil hkrati tudi velik borec za človekove pravice in je v političnem delovanju pustil pomemben pečat. Njegova drža se je med drugim kazala v polemičnih političnih kolumnah – te so zdaj z njegovimi pesmimi in drugimi publicističnimi besedili zbrane v knjigi Moje življenje je moja revolucija, ki so jo izdali pri Cankarjevi založbi. Pri Slovenski matici pa so izšla tri filozofska dela. To so zadnji del trilogije Nesmrtnost in neumrljivost Tineta Hribarja in knjiga Lenarta Škofa Antigonine sestre – ter drugi del Plotinovih zbranih spisov v prevodu Sonje Weiss.

Stanislava Chrobáková Repar, Jože Livijen, Tadej Golob, Tatjana Tolstoj

ARS S knjižnega trga, 25. februar 2019 ― Recenzije so napisali Nada Breznik, Mare Cestnik, Katarina Mahnič in Matej Bogataj V oddaji S knjižnega trga nas čakajo pesniška zbirka Stanislave Chrobákove Repar Rauma blues, prozno delo Jožeta Livijena Konjski blues, kriminalni roman Tadeja Goloba Leninov park in eseji Tatjane Tolstoj Tuja lepota. Recenzije so napisali Nada Breznik, Mare Cestnik, Katarina Mahnič in Matej Bogataj.

Miran Hladnik: Emancipacija slovenske žanrske literature

ARS Esej na radiu, 25. februar 2019 ― Literarni zgodovinar Miran Hladnik se ukvarja s kvantitativnimi raziskavami slovenske pripovedne proze ter s spletnimi oblikami pismenosti. V oddaji boste slišali njegov esej Emancipacija slovenske […] Literarni zgodovinar Miran Hladnik se ukvarja s kvantitativnimi raziskavami slovenske pripovedne proze ter s spletnimi oblikami pismenosti. V oddaji boste slišali njegov esej Emancipacija slovenske žanrske literature. Esej je bil objavljen v elektronskem mediju Literarno-umetniško društvo Literatura marca 2018. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Maruša Majer – nagrajenka Prešernovega sklada

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 24. februar 2019 ― Nagrado so ji podelili za vlogo v filmu Ivan Janeza Burgerja in za ustvarjene vloge v zadnjih treh letih Med nagrajenci Prešernovega sklada je tudi igralka Maruša Majer. Nagrado so ji podelili za vlogo v filmu Ivan Janeza Burgerja in za ustvarjene vloge v zadnjih treh letih. Od ljudske Veronike v Studiu City, ambiciozne kriminalistke Irene Novak v gledališki kriminalni seriji Praznina spomina ter razočarane Laure v Pijanih v MGL, predstavnice futurističnega sistema v srbskem znanstveno-fantastičnem filmu Ederlezi Rising, policistke, ki odkriva svojo spolno identiteto v TV-seriji Več po oglasih, pa do sodelovanja v mnogih otroških predstavah Mini teatra in Slovenskega mladinskega gledališča ter v številnih avtorskih predstavah neodvisnega gledališča, npr. kot hladnokrvna Nikita v Gledališču Glej, ki se ukvarja z družbeno odgovornostjo, v projektih o Spinozi v produkciji Zavoda Muzeum ter v projektih Dragana Živadinova, nazadnje kot Ismena v predstavi Ekscentrika Nenehna Antigona. Pred kratkim je nastopila v enem prvih slovenskih filmov virtualne resničnosti V jami, ki je imel premiero na beneškem filmskem festivalu.” Marušo Majer je pred mikrofon povabila Tesa Drev.

Akvareli – dokumenti dediščine

ARS Likovni odmevi, 23. februar 2019 ― Knjiga o akvarelih iz zbirke Informacijskega centra za dediščino Ministrstvo za kulturo je nedavno izdalo knjigo o akvarelih iz zbirke Informacijsko dokumentacijskega centra za dediščino z naslovom Akvareli – dokumenti dediščine. V knjigi so objavljene fotografije vseh 274 akvarelov iz zbirke s podrobnimi opisi ter predstavitvijo njihovih avtorjev, šolanih in nešolanih slikarjev. Akvareli so nastali v različnih obdobjih in iz različnih razlogov, so tudi različnih umetniških kvalitet, vsem pa je skupna dokumentarna vrednost. Gosta oddaje o knjigi, ki je izšla ob zaključku lanskoletnega Evropskega leta kulturne dediščine bosta glavna urednica knjige Teo Mohorčič in sekretar na direktoratu za kulturno dediščino, tudi članom uredniškega odbora Gojkom Zupanom.

Jedrt Lapuh Maležič o romanu Vija vaja ven

ARS Izšlo je, 22. februar 2019 ― Roman o duhovnem iskanju in njegovih stranpoteh Pisateljica in prevajalka Jedrt Lapuh Maležič je v svojem tretjem pripovednem delu oziroma v svojem drugem romanu z naslovom Vija vaja ven upodobila junakinjo oziroma antijunakinjo, ki išče duhovno spoznanje, vendar se na duhovnem potovanju srečuje z vrsto ovir, najvišja med njimi je njen jaz. Več o berljivem romanu, ki je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera, je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.

Bedenje in druge zgodbe

ARS Svet kulture, 22. februar 2019 ― Premiera v Mali Drami, monografija o Arnoldu Rikliju, glasba renesančnih mojstrov… Svet kulture bomo danes raziskovali na Bledu, tam predstavljajo monografijo o Arnoldu Rikliju, začetniku blejskega naravnega turizma, ki je ime našega gorskega bisera ponesel v svet; v ljubljanski Mali Drami, koder bo Bedenje, novo dramsko besedilo Nebojše Popa Tasića, nocoj premierno uprizorjeno; zanimala nas bo tudi glasba renesančnih mojstrov, ki jo bodo v nedeljo izvajali na odru Slovenske filharmonije. O tem in drugih dogodkih podrobneje v oddaji Svet kulture. Vabimo vas k poslušanju!

Slovenci in prva svetovna vojna

ARS Ars humana, 22. februar 2019 ― Petra Svoljšak in Gregor Antoličič o letih strahot na fronti in v zaledju. Zgodovinarja dr. Petra Svoljšak in dr. Gregor Antoličič sta svojo znanstveno monografijo o Slovencih in prvi svetovni vojni naslovila Leta strahote, skratka, s sintagmo, ki jo je zapisal Ivan Cankar v Uvodu v zbirko Podobe iz sanj. Njuna monografija prikaže tako začetek kot potek vojne v precejšnji meri s slovenskega zornega kota, toda še bolj zanimiv je njen drugi del, v katerem avtorja približata bralcu manj znano stran življenja v letih vojne, življenje v zaledju. Kaj se je dogajalo na ozemlju današnje Slovenije, kako je vplival na življenje vojni absolutizem, kakšno vlogo so v vojni odigrale ženske, kakšna je bila usoda beguncev, to so le nekatere teme iz zalednega življenja, ki pokažejo, da je bila vojna še kako navzoča v vsakdanjem življenju. Za nameček knjiga vsebuje vrsto manj znanih podrobnosti in kar nekaj reprodukcij zanimivih fotografij in razglednic, tako da osvetljuje prvo svetovno vojno celostno in hkrati zanimivo, privlačno. Več o tematiki bosta povedala avtorja v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Arhitektura inventura 2016 – 2018

ARS Kulturna panorama, 22. februar 2019 ― Arhitektura inventura, prejemnik nagrade Franceta Štiglica Zdravko Barišič, Fabula, Gibanica, Umetnostna galerija Maribor in akvareli iz zbirke INDOK centra V tokratni Kulturni panorami se bomo posvetili temle dogodkom: pregledni bienalni razstavi Arhitektura inventura 2016 – 2018 v Cankarjevem domu. Prejemniku nagrade Franceta Štiglica Zdravku Barišiču. Prihajajočemu festivalu Fabula, bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica. 65. obletnici Umetnostne galerije Maribor ter publikaciji akvarelov iz zbirke INDOK centra.

Čušperk

ARS Za en bokal muzike, 22. februar 2019 ― Slišali bomo, kako so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zapeli in zaigrali pevci in godci iz Čušperka in Račne ter nekaterih okoliških vasi V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali, kako so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zapeli in zaigrali pevci in godci iz Čušperka in Račne ter nekaterih okoliških vasi. To so kraji nedaleč od Grosupljega. Slišali bomo nekatere splošno znane pesmi, pa tudi nekaj takih, ki so bile nekoč del raznih običajev…

Rdeče zore

ARS Arsov forum, 22. februar 2019 ― Kakšen odmev je imel festival 20-letnem obdobju v slovenski družbi? Pred dvajsetimi leti so na Metelkovi prvič pred 8. marcem začeli pripravljati festival, ki bi javni prostor razprl za druženje in izražanje žensk na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju. Festival je ime dobil po iznajdljivem otroku ulice, revni junakinji iz romana Rdeča zora in njena banda. Na kakšne izzive se odziva letošnji festival in kaj jim je v 20-letnem obdobju uspelo premakniti v slovenski družbi, boste slišali v tokratni oddaji.

Umetnost vselej zmaga: Peter Iljič Čajkovski

ARS Čas, prostor in glasba, 21. februar 2019 ― Mstislav Rostropovič in violinist Gidon Kremer bosta poustvarila dve koncertatni deli Petra Iljiča Čajkovskega V ponovljeni oddaji »Čas, prostor in glasba« bosta dva vélika umetnika violončelist Mstislav Rostropovič in violinist Gidon Kremer poustvarila dve koncertatni deli Petra Iljiča Čajkovskega: Variacije na rokokojsko témo za violončelo in orkester v A-duru in Koncert za violino in orkester v D-duru. Obakrat bo igral orkester Berlinske filharmonije, dirigirala bosta Herbert von Karajan in Lorin Maazel. Oddajo »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Umetnost vselej zmaga« je posnel Mišo Meglič, bral je Ivan Lotrič, besedilo je napisal Pavel Mihelčič.

Edi Šelhaus: fotografski utrinki

ARS Svet kulture, 20. februar 2019 ― Letos zaznamujemo 100. obletnico rojstva pisatelja in enega naših najbolj priznanih fotoreporterjev – Edija Šelhausa Letos zaznamujemo 100. obletnico rojstva pisatelja in enega naših najbolj priznanih fotoreporterjev – Edija Šelhausa, ki je v objektiv lovil zgodovinske dogodke od konca druge svetovne vojne pa vse do konca tisočletja. Na Ljubljanskem gradu odpirajo drevi razstavo njegovih fotografskih utrinkov. V oddaji tudi o pesniški zbirki Lučke Jenčič, ki bi danes dopolnila 70 let, literarnem natečaju, ki so ga razpisali na radiu Trst A in sklepnem koncertu 1. tedna sodobne glasbe, s katerim je Akademija za glasbo začela praznovati 80-letnico delovanja.

69. Berlinale, 13. Festival gorniškega filma, Oskarji, Šepet nežne ulice

ARS Gremo v kino, 20. februar 2019 ― Nagrajenci 69. festivala Berlinale, filmi na 13. Festivalu gorniškega filma, ugibanje o nagradah Ameriške filmske akademije in ocena filma Šepet nežne ulice V oddaji Gremo v kino se bomo ozrli k nagrajencem 69. festivala Berlinale, poročali bomo o slovenskih filmih in o delih, ki se ukvarjajo z vprašanji ekologije na 13. Festivalu gorniškega filma, ugibali bomo, kdo utegnejo biti letošnji prejemniki oskarjev, poleg tega bomo ocenili novi film oskarjevca Barryja Jenkinsa Šepet nežne ulice.

Novice

radio