ARS Skladatelj tedna, 18. marec 2019 ― Preizkušal se je v različnih novostih, njegovo najuspešnejše delo pa je pravzaprav precej konvencionalno – to je Ubogi mornar. Zaradi druge svetovne vojne se je z ženo in sinom preselil v Ameriko, v Francijo se za stalno ni več vrnil. Brez nje pa tudi ni mogel – tako je izmenjaje živel v stari in novi domovini in vseskozi komponiral. Preizkušal se je v razlišnih novostih, njegovo najuspešnejše delo pa je pravzaprav precej konvencionalno – to je Ubogi mornar. Med tako imenovane tri Minutne oz. mini opere spadata tudi Zapuščena Ariadna in Tezejevo osvoboditev. Zanimivi zvočni kombinaciji malega orkestra s čembalom pa boste lahko prisluhnili v skladbi Apoteoza Moliera, s podnaslovom Suita po Baptistu Anetu.

ARS Skladatelj tedna, 18. marec 2019 ― Skladatelj, ki je danes znan predvsem po bogatem glasbenem opusu, je pisal z lahkoto in  skoraj vse glasbene zvrsti. Skladatelj, ki je danes znan predvsem po bogatem glasbenem opusu, je pisal z lahkoto in  skoraj vse glasbene zvrsti, verjetno preveč, da bi se vse ohranilo in izvajalo. Njegova glavna dela iz mladostnega obdobja po prvi svetovni vojni so baleti, ob njih se je Milhaud ukvarjal tudi z operami, filmsko in gledališko glasbo – vse to pogosto na rahlo humoren način, podobno kot Satie. Skupaj z njim, ki ga štejemo za pionirja tako imenovane »ambientalne« glasbe, je raziskoval tudi bolj tradicionalne glasbene oblike – je npr. avtor dvanajstih simfonij.  Mala simfonija za vokalni kvartet, oboo in violončelo, št.6, op. 79 spada med njegova zgodnja dela, nastala je že leta 1916. Poleg te, krajše instrumentalne kompozicije, boste lahko slišali še Judovske pesmi, op. 34 in Francosko suito za pihalni orkester, op. 248.

ARS Skladatelj tedna, 18. marec 2019 ― Ta francoski glasbeni ustvarjalec judovskega rodu naj bi s svojimi deli predstavljal tako imenovani novi pariški vzor antiromantične, antinemške in poudarjeno sredozemske glasbe svetlobe. Ta francoski glasbeni ustvarjalec judovskega rodu naj bi s svojimi deli predstavljal tako imenovani novi pariški vzor antiromantične, antinemške in poudarjeno sredozemske glasbe svetlobe. Tri Rag – capriccie je ustvaril leta 1922, leto pred premiero baleta La creation du Monde (Stvarjenje sveta). Povezujejo ju tudi nekatere harmonske in ritmične ideje, oddajo pa bo sklenila Sonata za flavto, oboo, klarinet in klavir, op. 47.

ARS Skladatelj tedna, 18. marec 2019 ― V tednu, ki je pred nami, vas vabimo k spoznavanju življenja in del Dariusa Milhauda, skladatelja, ki je zase rad rekel, da je Francoz judovskega rodu. V tednu, ki je pred nami, vas vabimo k spoznavanju življenja in del Dariusa Milhauda, skladatelja, ki je zase rad rekel, da je Francoz judovskega rodu. Ta dvojnost ga je zaznamovala za vse življenje – v umetniškem smislu gotovo pozitivno, v vsakdanjem življenju pa je zaradi judovskega rodu imel tudi veliko težav, saj je bil to čas  nacističnega preganjanja Judov. V prvi oddaji boste lahko slišali eno njegovih najbolj priljubljenih del – Scaramouche, suito za dva klavirja, ritmično obarvano delo Saudades de Brasil, Psalm 121, namenjen moškemu zboru in Štiri romance brez besed, za klavir.

ARS Jezikovni pogovori, 15. marec 2019 ― Jezikovne strukture postavljajo pogoje spoznavanja in pomene, skozi katere zremo na dejstva okrog nas Jezik je sredstvo, ki temeljno določa, kako si razlagamo svet okrog nas. S svojo strukturo nam postavlja pogoje spoznavanja in pomene, skozi katere zremo na dejstva okrog nas. Jezik ima notranje argumentacijske potenciale, ki vplivajo na moč argumentov. Njihovo razumevanje pa je odvisno tudi od tega, skozi kateri medij dobivamo jezikovne informacije, kar se še posebej kaže v obdobju digitalizacije. O jezikovnih resničnostih, ki vplivajo na dojemanje resnice, v pogovoru z rednim profesorjem retorike in argumentacije, direktorjem Pedagoškega inštituta Igorjem Ž. Žagarjem.

ARS Svet kulture, 15. marec 2019 ― Ljubezenska zgodbe na družbenem robu, ki skozi prepoznavno modernistično estetiko gledalca sooči z družbenimi stereotipi Eden od osrednjih avtorjev nemškega novega filma Rainer Werner Fassbinder je bil upornik tako v ustvarjalnem smislu kot v zasebnem življenju. Čeprav ni skrival svoje istospolnosti, se je dvakrat poročil: ena izmed njegovih žena je igrala v njegovih filmih, druga pa jih je montirala. Bil je osrednja figura zahodnonemškega filma in hkrati skozi svoja dela njegov neizprosen kritik; 44 filmov, ki jih je posnel med letoma 1966 in 1982, je izjemno pronicljivih socialnih dram, kritiki pa jih imajo veliko od njih še danes za mojstrovine. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali je zaslovel tudi mednarodno: ljubezensko zgodbo o Emmi, starejši Nemki, in Aliju, maroškem priseljencu v povojni Nemčiji, je Milan Marković Matthis priredil tudi za oder. Večplastnost in pretresljivost ljubezenske zgodbe na družbenem robu, ki jo je za ljubljansko Dramo režiral Sebastijan Horvat, v njej pa nastopajo Nataša Barbara Gračner, Iztok Drabik Jug in drugi, skozi prepoznavno modernistično estetiko gledalca sooči z družbenimi stereotipi, ki so še danes – zlasti ob novem valu migracij, ksenofobije in konservativizma – ključna vprašanja, s katerimi se spopadajo družba in posamezniki.