Nenehno vzpostavljanje človeške spodobnosti

Nenehno vzpostavljanje človeške spodobnosti

ARS Ars humana, 18. november 2019 ― 150 let delovanja Rdečega križa na Slovenskem od začetkov do danes V več kot 150-letni zgodovini Rdečega križa na Slovenskem, piše dr. Darja Kerec, se je kar nekajkrat zgodilo, da je bil njegov ugled “okrnjen zaradi osebnih peripetij, politične usmerjenosti in očitkov o nejasnem financiranju. To se je dogajalo v letih pred prvo svetovno vojno, v obdobju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije, med okupacijo in tudi po osamosvojitvi. Pri nas deluje kar nekaj humanitarnih društev, a le Rdeči križ Slovenije deluje najdlje.”  dr. Darja Kerec foto: osebni arhiv Ob izidu znanstvene monografije Človek – naša prva skrb, zgodovina Rdečega križa na Slovenskem govorimo o delovanju organizacije, ki nas spremlja že od polovice 19. stoletja – v dobrem in slabem. Mednarodni odbor Rdečega križa je največja humanitarna organizacija za pomoč v miru in vojni prizadetemu in ogroženemu prebivalstvu. Njen sedež je vse od ustanovitve leta 1863 v Ženevi. V Sloveniji segajo zametki društvene dobrodelnosti kot temelj ciljev in delovanja Rdečega križa na Slovenskem v davno leto 1859.
Orgelska glasba Charlesa Tournemirja, Louisa Jamesa Alfreda Lefébure-Welya in Gastona Litaizeja

Orgelska glasba Charlesa Tournemirja, Louisa Jamesa Alfreda Lefébure-Welya in Gastona Litaizeja

ARS Obiski kraljice, 18. november 2019 ― Letos mineva 110 let od rojstva Gastona Litaizeja, 80 let od smrti Charlesa Tournemirja in 150 let od smrti Louisa Jamesa Alfreda Lefébura Wélya. Charles Tournemire, Louis James Alfred Lefébure-Wely in Gaston Litaize bodo tokratni orgelski skladatelji. Poleg francoske narodnosti jih družijo tudi obletnice. Letos namreč mineva 110 let od rojstva Gastona Litaizeja, 80 let od smrti Charlesa Tournemirja in 150 let od smrti Louisa Jamesa Alfreda Lefébura Wélya. Bolj kot obletnice pa jih seveda povezujejo orgle, instrument, ki so ga vsi trije dobro obvladali in zanj ustvarjali.
35. Slovenski knjižni sejem v Ljubljani odprt do nedelje, 1. decembra

35. Slovenski knjižni sejem v Ljubljani odprt do nedelje, 1. decembra

ARS Kulturna panorama, 17. november 2019 ― Narodni nuzej Slovenije sklenil stalno postavitev "zgodb s stičišča svetov" V prvem prispevku povzemamo temeljne vtise in dejstva iztekajočega se Slovenskega knjižnega sejma v ljubljanskem Cankarjevem domu. Govori tudi Marko Kravos, tokratni dobitnik Schwentnerjeve nagrade. Kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani dr. Peter Turk predstavlja pravkar odprti prazgodovinski, sklepni del stalne razstave Zgodbe s stičišča svetov. Ob novi razstavi na ptujskem gradu “Osrčje Petovione – Ptuj v rimski dobi“, ob 1950. obletnici prve omembe imena v antičnih virih (Tacit, 69 AD) opozarjamo na mednarodni arheološki pomen najstarejše tukajšnje urbane naselbine. Kipar Jiři Bezlaj na pregledni razstavi Kamen v Mestni galeriji Ljubljana ponuja vpogled v pol stoletja starih lastnih stvaritev. Spomnili pa bomo tudi na v začetku tedna podeljena avstrijska državna priznanja za umetnost Maji Haderlap in prosvetnemu društvu Rož iz Šentjakoba v Rožu. Piko na i postavlja pogovor z dirigentko newyorške metropolitanke slovenskih korenin iz Združenih držav Amerike Karen Kamenšek.

Branko Hofman (1929-1991)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 17. november 2019 ― Ob 90-letnici pisateljevega rojstva Te dni mineva 90 let od rojstva pisatelja in pesnika Branka Hofmana. Doma je bil iz Rogatca, po gimnaziji v Mariboru je v Ljubljani študiral primerjalno književnost in filozofijo. Najprej je kot urednik delal na Radiu Koper in pri mariborskem časniku Večer, nato je bil dolga leta urednik pri Državni založbi Slovenije. Pisal je poezijo in prozo; pri pesniškem ustvarjanju se je priključil povojnemu intimizmu. Med proznimi deli je pozornost zbudil zlasti z romanom Noč do jutra (1981) s tematiko komunističnega nasilja in Golega otoka. Vabimo vas, da prisluhnete arhivski oddaji iz leta 1986, v kateri je Branko Hofman razmišljal o svojem ustvarjalnem procesu.
“Če vztrajaš pri čistosti grafike, dobiš problem”

“Če vztrajaš pri čistosti grafike, dobiš problem”

ARS Likovni odmevi, 16. november 2019 ― Dela nagrajencev grafičnega bienala v MGLC prikazujejo umetnostne premene Prepoznavnost ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala so ob njegovem nastanku leta 1955 zagotavljali tudi ugledni člani mednarodnih žirij, ki so pogosto nagradili mlade in inovativne umetnike. Kakšno je bilo njihovo ustvarjanje, si do 23. februarja lahko ogledate na razstavi Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Soavtorica razstave, Breda Škrjanec, je v pogovoru med drugim povedala, da so žirije pogosto poudarjale umetnostne spremembe ter da je vprašanje, kaj je prava grafika, staro skoraj toliko kot ta medij sam.
Prekla Kantimirja Balagova

Prekla Kantimirja Balagova

ARS Gremo v kino, 16. november 2019 ― Zmagovalec 30. Ljubljanskega filmskega festivala V središču oddaje Gremo v kino bodo ruski film Prekla Kantimirja Balagova, ki je na 30. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu prejel vodomca, celovečerni prvenec Gregorja Božiča Zgodbe iz kostanjevih gozdov, prejemnik kar enajstih vesen na letošnjem Festivalu slovenskega filma, in biografski film Judy o Judy Garland. Poročali bomo o nagradi LUX, ki jo podeljuje Evropski parlament, o prestižni nagradi Europa Cinemas za najboljši program leta 2019, ki jo je prejel ljubljanski mestni kino Kinodvor, poleg tega pa bomo izpostavili še nekaj vrhuncev festivala Animateka, ki se začenja prihodnji ponedeljek.
Zvočne knjige RTV SLO (Martin Krpan, Erotika, Jezero)

Zvočne knjige RTV SLO (Martin Krpan, Erotika, Jezero)

ARS Izšlo je, 15. november 2019 ― V ŽIVO - V letu 2019 sta program Ars Radia Slovenija in ZKP RTV Slovenija zasnovala zvočno zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki. V letu 2019 sta program Ars Radia Slovenija in ZKP RTV Slovenija zasnovala zvočno zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Zbirka prinaša temeljna dela slovenske besedne umetnosti v obliki zvočne knjige. Na SKS bomo predstavili zvočne knjige, ki so izšle v prvem letu: ob izidu prepovedano pesniško zbirko Ivana Cankarja Erotika, povest Frana Levstika Martin Krpan in kriminalni roman Jezero Tadeja Goloba. Sodelujejo: Vesna Pernarčič (igralka, vokal), Uroš Rakovec (kitara) Gostje: Mojca Menart in Alen Jelen Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiser: Alen Jelen Foto: Ivan Merljak  
Porabska krajina

Porabska krajina

ARS Za en bokal muzike, 15. november 2019 ― V tokratni oddaji Za en bokal muzike bomo slišali nekaj posnetkov pesmi iz Porabja, kakor so nastali v začetku sedemdesetih let in jih je leta […] V tokratni oddaji Za en bokal muzike bomo slišali nekaj posnetkov pesmi iz Porabja, kakor so nastali v začetku sedemdesetih let in jih je leta 1979 v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi ob izidu gramofonske plošče s porabsko ljudsko glasbo predstavil Julijan Strajnar
Ali Slovenci izdamo preveč knjig?

Ali Slovenci izdamo preveč knjig?

ARS Arsov forum, 15. november 2019 ― Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo letno. Število ljudi, ki ne berejo več knjig, je v zadnjih letih naraslo, za nekaj odstotkov je padlo tudi število bralcev v vseh drugih kategorijah. V petih letih, kolikor jih je minilo od raziskave Knjiga in bralci V, je prišlo na več področjih do še večjega upada kot prej v šestnajstih letih. Letno število izdanih naslovov se je med letoma 2014-2019 zmanjšalo za skoraj tisoč, oziroma 19 odstotkov. Izposoja v knjižnicah se je znižala s štirih izposojenih knjig leta 2014 na tri in pol v letošnjem letu. Še več, v Sloveniji se je zmanjšalo tudi število družin, ki redno berejo otrokom. Kar za tretjino manj je tistih, ki letno preberejo več kot 20 knjig. Manj je tudi tistih, ki preberejo vsaj šest ali deset knjig, zmanjšalo se je celo število bralcev e-knjig, pri čemer je zanimivo, da se je povečalo število tistih, ki zase trdijo, da so bralci, a v resnici ne berejo… Nekoč profesionalna založniška dejavnost se vse bolj spreminja v prostočasni hobi. Osrednja in najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskave Knjiga in bralci VI je, da je po blagem upadanju v devetdesetih letih število nebralcev v Sloveniji znova naraslo, saj jih je trenutno toliko, kot jih je bilo leta 1979. Po vsem, kar je bilo v zadnjih desetletjih storjenega na področju knjižnih in bralnih politik, smo glede števila bralcev torej tam, kjer smo bili pred 40 leti. Z nami bodo na Pisateljskem odru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani, na valovih Radia Slovenija in v videoprenosu na spletni strani Radiotelevizije Slovenija Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač. Foto: Ivan Merljak
Čas, prostor in glasba: Glasba na vodi

Čas, prostor in glasba: Glasba na vodi

ARS Čas, prostor in glasba, 14. november 2019 ― Poleti leta 1717 so v Londonu priredili veliko slavje. Na Temzi so prvič odigrali Händlovo Glasbo na vodi. Potem so jo še istega večera nekajkrat […] Poleti leta 1717 so v Londonu priredili veliko slavje. Na Temzi so prvič odigrali Händlovo Glasbo na vodi. Potem so jo še istega večera nekajkrat ponovili. Čez noč je ta glasba postala znana in priljubljena. Od takrat je minilo več kot tristo let. Glasba na vodi v oddaji »Čas, prostor in glasba«.

Svet kulture

ARS Svet kulture, 14. november 2019 ― Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko. Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Merce Cunningham

Merce Cunningham

ARS Oder, 13. november 2019 ― Revolucionarni plesalec in koreograf, ki je premikal meje razumevanja sodobnega plesa 16. aprila 1919 se je v državi Washington v Združenih državah Amerike rodil Merce Cunningham, eden najvplivnejših koreografov 20. stoletja. Bil je prvi, ki je zagovarjal tezo, da lahko ples obstaja neodvisno od glasbe. Ples je razumel kot avtonomno, abstraktno umetnost, kot naključno gibanje v prostoru in času, ki ne govori o ničemer drugem kot o samem sebi. Cunningham je v svoji dolgoletni plesni karieri ustvaril več kot 150 plesnih koreografij in oblikoval gib za več kot 800 prireditev. O njegovi plesni zapuščini in vplivu na celotno umetnost 20. stoletja bomo v oddaji Oder govorili z dramaturginjo in plesno teoretičarko Andrejo Kopač.

Eva Adamič: Kaj je glavni vzrok, da večina moških nasprotuje ženski osamosvojitvi

ARS Esej na radiu, 12. november 2019 ― Eva Adamič je prispevek pod psevdonimom Sava objavila leta 1902 v časopisu Slovenka Prvi slovenski ženski časopis Slovenka s podnaslovom Glasilo slovenskega ženstva je začel izhajati 1. januarja 1897 v Trstu, najprej kot štirinajstdnevna priloga tržaškega političnega časnika Edinost, od leta 1900 pa kot samostojni mesečnik. Med avtoricami je bila tudi Eva Adamič, ki je v časopisu leta 1902 pod psevdonimom Sava objavila prispevek Kaj je glavni vzrok, da se večina možkih protivi ženski osamosvojitvi.
Arhitekt Ciril Tavčar in njegovo sodelovanje s Plečnikom

Arhitekt Ciril Tavčar in njegovo sodelovanje s Plečnikom

ARS Ars humana, 12. november 2019 ― Nikar ne zamudite. V 13. zvezku Enciklopedije Slovenije lahko med drugim preberemo, da je arhitekt Ciril Tavčar (17.7.190420.5.1980) leta 1929 diplomiral na arhitekturnem oddelku Tehniške fakultete pri Jožetu Plečniku in da je leta 1932 v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo … Tokratna oddaja Ars humana bo vsaj nekoliko zapolnila praznino v enciklopedijskem članku – njeni udeleženci arhitektova hči Seka Tavčar, konservatorska svetnica na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije mag. Darja Pergovnik ter umetnostni zgodovinar in kritik dr. Peter Krečič bodo predstavili, kako je arhitekt Ciril Tavčar sodeloval z mojstrom Plečnikom pri prenovi Jakopičevega sprehajališča in nastanku Tromostovja. Tromostovje foto: Marko Golja Tromostovje foto: Marko Golja
še novic