Novice

radio

Melodije iz davnine /3/ – Tonovski načini

Melodije iz davnine /3/ – Tonovski načini

ARS Čas, prostor in glasba, 2. januar 2020 ― Vsaka melodija je sad čustev in logičnega razmisleka. Zdi se preprosto, pa ni. Melodija ima na voljo določeno število tonov. Rossini je za melodijo uporabil […] Vsaka melodija je sad čustev in logičnega razmisleka. Zdi se preprosto, pa ni. Melodija ima na voljo določeno število tonov. Rossini je za melodijo uporabil en sam ton, obstajajo melodije, ki se gibljejo v krogu petih tonov. Kombinacij, ki bi jih lahko izračunal računalnik, je veliko. Če bi si izmislili pravila, bi s tem omejili število kombinacij. Pa bi jih res? Oddajo tokrat posvečamo eni najstarejših znanih tradicij umetnostne glasbe, Gregorijanskemu koralu in tonovskim načinom, ki jih je ta tradicija vgravirala v glasbeno zgodovino.
Romaneskno nadaljevanje Dekline zgodbe

Romaneskno nadaljevanje Dekline zgodbe

ARS Svet kulture, 2. januar 2020 ― V slovenščini je pred kratkim izšel roman Testamenti Margaret Atwood, za katerega je lani prejela tudi bookerja Margaret Atwood je leta 1985 napisala distopičen roman o življenju v šovinistični, diktatorski državi Gilead, ki ga je poimenovala Deklina zgodba. Pripovedovalka romana je dekla Odfreda, ki so ji – kot vsem ostalim deklam – odvzete človekove pravice, predvsem pa svoboda odločanja o svojem lastnem telesu. Drugo romaneskno etapo o življenju v patriarhalnem Gileadu, ki je na police prišla štiriintrideset let po nastanku Dekline zgodbe, vam bomo predstavili v tokratni oddaji. To pa ne bo edina knjiga, ki ji bomo namenili pozornost. Prelistali bomo namreč tudi strip o generalu in pesniku Rudolfu Maistru dr. Mihaela Glavana in Damijana Stepančiča. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Antonio Vivaldi /3/

Antonio Vivaldi /3/

ARS Skladatelj tedna, 2. januar 2020 ― Vivaldi je že za življenja zaslovel predvsem s svojimi koncerti za godala, napisal pa je tudi veliko komornih skladb za solistične inštrumente brez spremljave godalnega […] Vivaldi je že za življenja zaslovel predvsem s svojimi koncerti za godala, napisal pa je tudi veliko komornih skladb za solistične inštrumente brez spremljave godalnega ansambla. Tudi te zaradi oblikovnih značilnosti imenujemo “koncerti”. Ritornelle, v katerih bi pričakovali orkesterske tuttije, v njih igrajo vsi instrumenti skupaj, solistični odsek pa so ponavadi namenjeni enemu samemu glasbilu…
Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

ARS Jezikovni pogovori, 1. januar 2020 ― Vabljeni k poslušanju ponovitve pogovora z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v ponovljenem pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Ta pesem ozdravi ribo

Ta pesem ozdravi ribo

ARS Oder, 1. januar 2020 ― O izzivih umetnosti, ki – v svetu, dominantno usidranem v vizualnem – ustvarja zgolj dražljaje, ki jih prevaja slušna pot. »Vedno se mi zdi, da v radijski igri iščem prostor, širino za potovanje v svetove, ki so na meji z »realnim«, da iščem na nek način »subjektivno, senzorično izkušnjo«, ki bi povedala več, oz. da iščem »napako« v realnem svetu. S tega stališča so otroške radijske igre na nek način odličen material, ki pa je vendar na nek način »zamejen z neko varno linijo«, pove režiserka Ana Krauthaker, ki podpisuje tudi režijo radijske igre za otroke Ta pesem ozdravi ribo. Igro, ki je bila nominirana za prestižno nagrado prix Europa, je glasbeno opremil instrumentalist in skladatelj Luka Hočevar. Ob primerih izbranih radijskih iger za otroke, pa tudi za odrasle, bomo z Ano Krauthaker in Luko Hočevarjem govorili o izzivih umetnosti, ki – v svetu, dominantno usidranem v vizualnem – ustvarja zgolj dražljaje, ki jih prevaja slušna pot. Govorili bomo o zvoku, glasu, besedi, glasbi, načinih poslušanja. Slišali pa boste tudi odlomke iz radijskih iger Ta pesem ozdravi ribo, O kravi, ki je lajala v luno in Srečen.

Mirko Javornik: Pripisi k dnevom

ARS Esej na radiu, 31. december 2019 ― Esej Pripisi k dnevom Mirka Javornika je izšel v reviji Meddobje leta 1956 Pisatelj, esejist in prevajalec Mirko Javornik je bil od leta 1935 glavni urednik popoldanskega dnevnika Slovenski dom in redni sodelavec Radia Ljubljana. Od leta 1948 do leta 1960 je delal na Radiu Trst, nato pa se z družino naselil v ZDA; tam je bil v službi pri zunanjem ministrstvu ZDA kot spremljevalec njegovih uradnih gostov iz tujine. V oddaji boste slišali njegov esej Pripisi k dnevom iz leta 1956. Besedilo je izšlo v reviji Meddobje leta 1956, jezikovno ga je pregledala Tinka Kos, bereta pa ga napovedovalca Mateja Perpar in Ivan Lotrič. Glasbeni vrinki so odlomki iz Passacaglie za kitaro Aleša Strajnarja v izvedbi Andreja Grafenauerja. Oddajo je zvočno oblikovala Mirta Berlan, urednika sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Švedska romantična orgelska glasba

Švedska romantična orgelska glasba

ARS Obiski kraljice, 30. december 2019 ― Glasba Emila Sjögrena, Haralda Fryklöfa, Otta Olssona in Oskarja Lindberga V tokratni oddaji bomo predstavili orgelsko glasbo švedskih romantičnih skladateljev. Poslušali bomo izvedbe švedskega organista Hansa Fagiusa, ki velja za enega najbolj cenjenih orgelskih poustvarjalcev v svoji domovini in po svetu. Orgle je študiral na kraljevem glasbenem kolidžu v Stockholmu, pozneje se je v Parizu izpopolnjeval pri odličnem skladatelju in organistu Mauricu Durufléju. Za švedsko založbo Bis je kot mlad orglavec posnel romantično orgelsko glasbo svoje domovine, dela skladateljev, ki so ustvarjali konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja, Emila Sjögrena, Haralda Fryklöfa, Otta Olssona in Oskarja Lindberga.

Kulturna panorama

ARS Kulturna panorama, 29. december 2019 ― 5. Filharmonični festival baročne glasbe, razstave: Vintage CD, Lojze Spacal v Bežigrajski galeriji 2, Apokalipsa 2020. Beseda leta je podnebje. V Kulturni panorami se bomo posebej posvetili temle temam: začel se je 5. festival baročne glasbe v Slovenski filharmoniji. Cankarjev dom praznuje štiri desetletja – ob tej obletnici je na ogled razstava z naslovom Vintage CD. V Bežigrajski galeriji dve si lahko ogledamo dela slikarja in grafika Lojzeta Spacala. Od četrtka opoldne imamo novo besedo leta 2019. V galeriji Equrna je kurator Arne Brejc pripravil izbor likovnih del štirinajstih sodobnih umetnikov. Njen naslov je Apokalipsa 2020. Prevajalka Djurdja Strsoglavec je dobila nagrado srbskega centra PEN za prevode srbskih književnih besedil v slovenščino.
Ciril Cvetko (1920-1999)

Ciril Cvetko (1920-1999)

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 29. december 2019 ― Ob stoletnici rojstva skladatelja, dirigenta, pedagoga in publicista Ciril Cvetko se je rodil v Vučji vasi pri Ljutomeru. Leta 1948 je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz dirigiranja in kompozicije, nato se je izpopolnjeval v Pragi in Parizu. V letih 1945-1947 je bil vodja glasbenega oddelka in dirigent Komornega zbora Radia Ljubljana, zatem vodja umetniškega oddelka in umetniški direktor Triglav filma. Med letoma 1951 in 1955 je bil dirigent in direktor mariborske Opere, od leta 1956 je deloval v ljubljanski Operi. Bil je tudi direktor Slovenske filharmonije ter direktor in umetniški direktor ljubljanske Opere. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je predaval osnove dirigiranja in zborovstva ter vodil njen operni studio. Kot dirigent obsežnega opernega in koncertnega repertoarja se je odlikoval po tehnični preciznosti in zvesti interpretaciji. Obsežna je tudi njegova publicistična dejavnost. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali, kako je leta 1993 Ciril Cvetko pripovedoval o svojem življenju in delu.
Polsestra, 1917, Unstill, Stieg Larsson: Mož, ki se je igral z ognjem

Polsestra, 1917, Unstill, Stieg Larsson: Mož, ki se je igral z ognjem

ARS Gremo v kino, 28. december 2019 ― S filmskim kritikom Denisom Valičem o novem filmu Damjana Kozoleta Polsestra Slovensko premiero je doživela Polsestra, film režiserja in soscenarista Damjana Kozoleta o odtujenih polsestrah iz Izole, ki med mrzlo ljubljansko zimo vendarle uspeta otopliti odnos in skleniti zavezništvo. O filmu se bomo pogovarjali s kritikom Denisom Valičem. Ocenili bomo dramo 1917, s katero je Sam Mendes želel pričarati neposredno doživetje z bojišča prve svetovne vojne. Premiero sta doživela tudi pustolovska drama Nemir oziroma Unstill režiserja in scenarista Andraža Kadunca ter dokumentarni portret švedskega pisatelja in novinarja Stiega Larssona, posvečen njegovi življenjski obsesiji: razkrivanju skrajnih desničarskih gibanj in njihovih strategij, kako priti na oblast.
Nace Bizilj – fotoreporter

Nace Bizilj – fotoreporter

ARS Likovni odmevi, 27. december 2019 ― Nace Bizilj je leta in desetletja pripovedoval s fotografijami, tokrat pa (v družbi s kustosinjo Ireno Uršič) pripoveduje z besedami V Muzeju novejše zgodovine je do 16. februarja na ogled pregledna razstava Nace Bizilj – fotoreporter. Razstavo o enem izmed najbolj prepoznavnih slovenskih fotoreporterjev 20. stoletja je pospremil zgleden katalog z naslovom Pomladni sij, ki ga je uredila Irena Uršič. Več o razstavi in še čem bosta povedala fotoreporter Nace Bizilj in kustosinja Irena Uršič. Pogovor z njima je v petek, 20. decembra v Muzeju novejše zgodovine posnel Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Ples narodnih nošFoto: Nace Bitilj Žalovanje za TitomFoto: Nace Bizilj Zborovanje v podporo četvericiFoto: Nace Bizilj Osamosvojitev SlovenijeFoto: Nace Bizilj
Najboljši in najzanimivejši filmi leta 2019

Najboljši in najzanimivejši filmi leta 2019

ARS Arsov forum, 27. december 2019 ― Filmski kritiki tudi o razkoraku med pozitivnimi kritikami in nizkim številom gledalcev Po katerih filmih si bomo zapomnili minulo leto? Katerim filmom, ki ste jih morda zamudili, velja v prihodnjih mesecih še nameniti pozornost? Katere teme so naslavljali letošnji domači in tuji filmi in kako bistveni so za današnjo realnost? Oddajo namenjamo najboljšim in najzanimivejšim filmom leta 2019 po mnenju treh filmskih kritikov. To so Ana Jurc, njene ocene filmov in odlični intervjuji z ustvarjalci so zelo brani na našem spletnem portalu MMC, Ana Šturm, članica uredništva revije za film in televizijo Ekran, soustanoviteljica prvega filmskega podcasta FilmFlow ter nova predsednica društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, in pa Žiga Brdnik, ki kot filmski kritik prav tako piše za Ekran, pa tudi za časnik Večer in revijo Dialogi, deluje pa tudi kot programski selektor društva za razvoj filmske kulture v Mariboru.
Pesmi in viže iz Beneške Slovenije

Pesmi in viže iz Beneške Slovenije

ARS Za en bokal muzike, 27. december 2019 ― Po večini bomo slišali različice pesmi, ki so tudi sicer znane v slovenskem prostoru, vendar so v Benečiji oblikovale po svoje in dobile prepoznaven značaj in obliko. Tokrat bomo v oddaji Za en bokal muzike slišali pesmi in viže iz Beneške Slovenije, ki jih je z arhivskih posnetkov koprskega radia za oddajo leta 1979 izbral Julijan Strajnar. Po večini bomo slišali različice pesmi, ki so tudi sicer znane v slovenskem prostoru, vendar so v Benečiji oblikovale po svoje in dobile prepoznaven značaj in obliko.
Miha Mazzini: Funny

Miha Mazzini: Funny

ARS Izšlo je, 27. december 2019 ― Avtor je z romanom ponovno dokazal, da je spreten pripovedovalec s humorno žilico, v pogovoru pa, da je še kako hvaležen sogovornik. Pisatelj, esejist in filmski avtor Miha Mazzini redno objavlja romane in redno pritegne bralke ter bralce, za roman Otroštvo pa je dobil prestižno nagrado kresnik za najboljši roman. Tudi njegov trenutno zadnji objavljeni roman Funny vsebuje mnoge odlike njegovega pisanja, med drugim humor in spretno fabuliranje. Romaneskni junak oziroma antijunak romana Funny je nekdanji novinar, ki se bo s svojo največjo krizo šele srečal. To pa še ni vse. Ob razvijanju pripovedne linije o zakonski krizi, ki se dodatno zaplete v Afriki, je pisatelj pisal tudi o sodobnem svetu, predvsem o zahodni civilizaciji in njenih spremembah. Precej pozornosti je namenil še stranskim likom, med drugim tudi prizorom v prodajalni rabljenih plošč, kamor nekajkrat zaide njegov antijunak. O omenjenih motivih in temah je avtor pripovedoval v pogovoru z Markom Goljo, res pa je, da je marsikaj (zaradi bralskega užitka prihodnje(ga) bralke in bralca) zamolčal, hkrati pa (kot razgledan kolumnist) marsikdaj razširil svoj odgovor z zanimivo interpretacijo, razlago. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
še novic