ARS Skladatelj tedna, 7. januar 2020 ― Romantik po duši in v svojem ustvarjanju, mož, ki sta mu sloves in priznanje množic za življenja venomer polzela iz rok, danes pa velja za očeta programske simfonije in svojevrstno glasbeno osebnost 19. stoletja. Romantik po duši in v svojem ustvarjanju, mož, ki sta mu sloves in priznanje množic za življenja venomer polzela iz rok, danes pa velja za očeta programske simfonije in svojevrstno glasbeno osebnost 19. stoletja. Berliozova Fantastična simfonija je šolski primer prve programske skladbe, iz katere je njegov sodobnik Franz Liszt razvil eno najpomembnejših oblik 19. stoletja, simfonično pesnitev. Sprva je na očetovo prigovarjanje študiral medicino, a ob prvem seciranju trupla se mu je študij zagabil. Zavetje in spodbudo je našel v glasbi, ki mu je bila blizu že od otroštva.

ARS Skladatelj tedna, 3. januar 2020 ― V začetku tridesetih let osemnajstega stoletja je verjetno obiskal Prago, saj so tam v zaporednih sezonah uprizorili dve njegovi novi operi. V zadnjem desetletju življenja je Vivaldi veliko potoval. Večinoma je osebno nadziral uprizoritve svojih oper, zato njegovim potovanjem najlaže sledimo kar po krajih in datumih njihovih premier. V začetku tridesetih let osemnajstega stoletja je verjetno obiskal Prago, saj so tam v zaporednih sezonah uprizorili dve njegovi novi operi. V naslednjih letih je napisal nekaj oper za gledališča v rojstnih Benetkah in se vse več posvečal tudi uprizoritvam v manjših italijanskih kulturnih središčih, kot so Verona, Ancona, Ferrara in Reggio nell’ Emilia. Zaradi pogostih potovanj je trpela njegova služba v dekliški sirotišnici Ospedale della Pieta v Benetkah. Redno sodelovanje s to ustanovo je moral opustiti kar za več let, še vedno pa je tja proti plačilu pošiljal nove skladbe. Avgusta 1735 so se upravitelji sirotišnice odločili, da ga bodo znova zaposlili kot kapelnika. Takrat so začeli strože nadzirati njegova potovanja ter ga po dveh letih in pol spet odpustili zaradi pogostih izostankov. Vivaldi je ostal kljub temu še naprej povezan z glasbenim življenjem sirotišnice. Marca 1740 – le dobro leto pred njegovo smrtjo – je Benetke obiskal bodoči volilni knez Saške in poljski prestolonaslednik Friderik Kristijan. Upravitelji sirotišnice so Vivaldija prosili, naj za to priložnost napiše novo glasbo in prevzame vodstvo ansambla na slavnostnem karnevalskem koncertu.