ARS Ars humana, 4. februar 2020 ― Dvojni doktor Damir Globočnik preučuje tudi slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezave med kulturno in politično zgodovino in likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Dvojni doktor Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Študijsko se posveča preučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, preučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Pavliha foto: Ariv Damir Globočnik Leta 1993 se je vpisal na magistrski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1997 dokončal, naslov njegove magistrske naloge pa je bil: »Slovenska karikatura 1869–1941 – pregled, gradivo in interpretacije«. Leta 2000 se je vpisal na doktorski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani; naslov njegove doktorske disertacije je bil »Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti«, podnaslov pa »Pregled pesnikovih portretov, ilustracij njegovih del in karikatur od leta 1850 do konca 20. stoletja, ustvarjalni opusi posameznih pesnikovih upodabljavcev, zlasti opus Franza Kurza zum Thurn und Goldensteina, in likovna umetnost v Prešernovem času«. Doktorski študij je končal julija 2005 in pridobil naziv doktor znanosti s področja umetnostne zgodovine. Leta 2012 je končal doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Karikatura in satirična periodika – pomožna zgodovinska vira. Damir Globočnik, karikatura Aljane Primožič, 2014. foto: Arhiv Damir Globočnik   Damir Globočnik, karikatura Ciril Horjak, Večer, 2014 foto: Arhiv Damir Globočnik

ARS Izšlo je, 31. januar 2020 ― Zbirka zelo dobrih in zanimivih kratkih zgodb Zarja Vršič (1993) je literarna kritičarka, prevajalka (za prevod knjige Eugenea Guillevica z naslovom Zemljevôden je dobila nagrado Radojke Vrančič) in pisateljica. Kozjeglavka je njena prva prozna knjiga, zbirka predvsem kratkih zgodb, ki pa zagotovo niso zgodbice. Avtorica je namreč v njih pogosto razvila pretanjeno ravnovesje med tem, kar zaupa bralstvu, in tem, kar izpusti. To pa še ni vse: pomembno mesto v njeni prozi ima fantastika, ki je stvarna ali pa tudi ne, vedno pa je zelo spretno vtkana v pripoved. Med posebnostmi zbirke velja omeniti, da v njej nastopajo tudi prvoosebni pripovedovalci, tako moški junaki kot ženske junakinje pa se srečujejo in srečajo s smrtjo. Več o zbirki bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratki zgodbi Rusalka in Pomota. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

ARS Skladatelj tedna, 31. januar 2020 ― V oddaji osvetljujemo zadnji desetletji življenja Ignacyja Jana Paderewskega. Takrat je Paderewski doživljal vrhunec svoje pianistične slave. Leta 1922 se je namreč vrnil h koncertiranju […] V oddaji osvetljujemo zadnji desetletji življenja Ignacyja Jana Paderewskega. Takrat je Paderewski doživljal vrhunec svoje pianistične slave. Leta 1922 se je namreč vrnil h koncertiranju v znameniti Carnegijevi dvorani v New Yorku. Že istega leta je do zadnjega sedeža napolnil znamenito newyorško športno dvorano Madison Square Garden; vanjo se je zgnetlo kar 20 000 ljudi. S takimi dosežki je zagotovo praoče sedanjega glasbeniškega zvezdništva. Današnji zvezdniki se prevažajo z razprodanega koncerta na razprodan koncert s svojimi lastnimi reaktivnimi letali, Paderewski pa se je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja s svojim zasebnim vlakom.

ARS Skladatelj tedna, 30. januar 2020 ― Ignacy Jan Paderewski, ta veliki sin Poljske, se je s svojo nezgrešljivo podobo kuštravih las in nebrzdane ekscentričnosti, ki se tako ujema z našimi klišejskimi […] Ignacy Jan Paderewski, ta veliki sin Poljske, se je s svojo nezgrešljivo podobo kuštravih las in nebrzdane ekscentričnosti, ki se tako ujema z našimi klišejskimi predstavami o romantičnem umetniku, pianist in skladatelju v eni osebi, selil iz kraja v kraj, iz koncertne dvorane v koncertno dvorano. Povsod je potrjeval, da je, po smrti Franza Liszta, prav sam kralj črno-belih tipk. V današnji oddaji prisluhnite njegovemu izvrstnemu, hkrati pa – kdo ve zakaj – popolnoma pozabljenemu Klavirskemu koncertu v a-molu, op. 17.