Kamra.si, 4. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. julija 1945 je v Monorju na Madžarskem umrl  Ludvik Vrečič, slovenski slikar. Rodil se je 10. aprila 1900 v Skakovcih. Po končani osnovni šoli v Strukovcih in v Murski Soboti, kjer se je izkazal kot izredno nadarjen učenec tako za risanje kot tudi za druge predmete, so ga starši na pobudo takratnega evangeličanskega seniorja Štefana Kovača in nadučitelja Franca Ruže vpisali na evangeličansko licejsko gimnazijo v Šopronu na Madžarskem. Šolanje je uspešno končal leta 1916 in se še istega leta vpisal v peti razred trgovske šole v Zalaegerszegu, ki jo je končal prav tako z odliko. Šesti in sedmi razred trgovske šole je nato obiskoval v Šopronu in tam leta 1918 tudi maturiral. Po služenju obveznega vojaškega roka v Veszprému in dalje pri plačani vojski v Szombathelyu se je 1920 vpisal na višjo trgovsko šolo v Budimpešti in naslednje leto še na slikarsko šolo. Leta 1924 je znova služil vojaški rok v Mariboru, leta 1925 pa v Beogradu. Nato se je vrnil v Budimpešto, kjer je v letih 1926 in 1927 obiskoval in uspešno končal še četrti razred realne gimnazije. Študij na slikarski šoli je končal leta 1929 z diplomo profesorja in nazivom akademskega slikarja. Tega leta je dobil tudi madžarsko državljanstvo, za katerega je zaprosil leta 1922. Ob študiju je opravljal še razna priložnostna dela, ukvarjal pa se je tudi z umetno obrtno-usnjarsko dejavnostjo. Po diplomi je nekaj časa kot profesor služboval na eni izmed gimnaziji v Budimpešti, kjer je imel tudi lastni atelje, nato pa se je odločil za samostojni umetniški poklic. Leta 1938 je bil sprejet tudi v madžarsko Združenje upodabljajočih umetnikov.Slovenski javnosti se je Vrečič, z umetniškim imenom Skakovski Vrečič Ludvik, prvič predstavil leta 1928, ko je na povabilo Riharda Jakopiča razstavljal v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Na ogled je postavil 226 del, od tega 40 figuralnih slik, 44 pokrajinskih in 6 tihožitij, iz študijskih let še 17 olj, 12 pastelov in 105 risb s kredo, svin

Kamra.si, 2. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. julija 1953 je v Ljubljani umrl  Anton Smeh, filmski snemalec in igralec. Rodil se je 28. novembra 1898 v Orešju na Bizeljskem. Življenje v veliki kmečki družini je bilo težko. Ko je bil star pet let, mu je umrla mama Francka. Oče Martin je težko nahranil vso družino, zato so otroci drug za drugim odhajali od doma. Med zadnjimi je dom zapustil Anton, ki je sestram sledil v Zagreb. Opravljal je različne poklice (rudar, pek itd.), ves čas pa se je spogledoval s fotografijo. Ko je spoznal, da je kamera sposobna zabeležiti premik, hojo, dogodek, se je z vsem srcem in predanostjo posvetil snemanju. Viri navajajo, da se je leta 1924 vpisal v filmsko šolo tedanjega filmskega podjetja Jadran film v Zagrebu, ki pa jo je kmalu zaradi neresnih razmer, ki so vladale v njej, zapustil. Med 2. svetovno vojno je bil zaprt zaradi suma, da je sodeloval z odporniškim gibanjem. To je bilo obdobje, ki mu je vzelo zdravje in premoženje. Z ženo sta preživela, a je ob okupaciji Beograda dobil poškodobo levega očesa, kar je v zadnjih letih njegovega življenja povzročilo pešanje vida - najhuje, kar lahko doleti snemalca. Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/zivljenjepis-4.html Priporočamo tudi:- Anton Smeh - Harry (1898-1953)- https://bsf.si/sl/ime/anton-smeh/- https://www.imdb.com/name/nm1167707/

Kamra.si, 2. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. julija 2000 je na Ptuju umrl Stanko Kosi, fotograf. Rodil se je 29. februarja 1932 v Lahoncih. Kot znani ptujski fotograf je bil Stanko Kosi pomemben kronist življenja na Ptuju po drugi svetovni vojni, saj je skozi fotografski objektiv ovekovečil na tisoče posnetkov različnih ljudi in dogodkov.Rodil se je kot tretji od desetih otrok materi Mariji Horvat (1904–1989) in njenemu drugemu možu Stanku Kosiju (1901–1938), ki je že zelo zgodaj umrl zaradi tuberkuloze. Otroška leta je preživel na domačiji v Lahoncih 1, osnovno šolo pa obiskoval v Runeču in jo zaključil leta 1946. Odločil se je za poklic fotografa in praktično znanje najprej dve leti pridobival pri stricu Antonu Kosiju, ki je imel svoj fotografski atelje v Lahoncih in delal tudi v ateljeju Polak v Ormožu. V šolskem letu 1947/48 je nato obiskoval strokovno nadaljevalno šolo v Idriji in bil ob tem učenec fotografske stroke pri mojstru Francu Langerholcu na Ptuju, kjer se je izučil za pomočnika. Na Ptuju se je ustalil ter si tukaj ustvaril dom in družino. Leta 1958 se je poročil s Felicito Tomanič, ki mu je v zakonu rodila hčer Andrejo (1958–2011) in sina Milka (1962–2005).Mojstrski izpit, ki je bil obvezen za pridobitev dela v obrti, je leta 1960 opravil pri mariborskem fotografu Jožefu Hochstätterju. Po dvajsetih letih službovanja v ateljeju Langerholc je leta 1968 v mestnem jedru Ptuja, na Trgu mladinskih delovnih brigad, (danes Mestni trg 2), odprl lasten atelje. V njem je po željah strank ustvarjal portrete, poročne in družinske fotografije, največ fotografij pa je posnel na terenu. Njegove fotografije so redno objavljali tudi v časopisih Večer in Ptujski tednik. Bil je eden prvih ptujskih fotografov, ki se je začel ukvarjati z barvno fotografijo. Svoje strokovno znanje je izpopolnjeval z obiski strokovnih seminarjev za fotografe doma in v tujini ter bil mentor številnim mladim fotografom. Upokojil se je leta 1993, ko je fotografski atelje tudi uradno prepustil sin

Kamra.si, 30. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. junija 1942 se je v Trstu rodil Silvano Sau, novinar, publicist in politik. Umrl je 26. maja 2016 v Izoli.   Oče Giuseppe iz Izole, mati Antonia Rihtar iz Dola pri Kopru, obiskoval je osnovno šolo v Strunjanu in Izoli, srednjo šolo (licej) v Piranu. Nekaj let je študiral v Ljubljani pravo, sprva je delal v zunanjetrgovinskem podjetju v Nabrežini pri Trstu, nato se je leta 1964 zaposlil na Radiu Koper, kjer je sprva vodil kulturne oddaje (Terza pagina), cikluse o jazzu, ameriških protestnih pesmih, imel intervjuje z ustvarjalci umetnosti. Leta 1970 se je zaposlil na TV Koper-Capodistria, kjer je vodil dnevno informativne oddaje, bil časnikar, urednik kulturnega programa, odgovorni urednik in direktor v letih 1982-1990. Strokovna besedila je objavljal v nekaterih osrednjih italijanskih kulturnih revijah, zlasti v strokovnem časopisu za gledališče Sipario, v ljubljanskem Ekranu, v Obali. V času direktorovanja na televiziji je bil tudi dva mandata predsednik Unije Italijanov za Istro in reko, 1982-1986 poslanec v republiški skupščini, od 1986 pa do razpada Jugoslavije 1991 poslanec v zvezni skupščini. Zavzemal se je za kompleksno vlogo italijanske manjšine v političnem in gospodarskem življenju obmejnega območja. Po osamosvojitvi Slovenije je bil podžupan Občine Izola in predsednik Italijanske samoupravne narodne skupnosti Pasquale Besenghi Degli Ughi v Izoli. Sau je vse svoje življenje posvetil novinarstvu. Prav tako pa je sodeloval, urednikoval in soustvaril vrsto publikacij o izolski zgodovini. Bil je namreč odličen poznavalec Izole, tako njene zgodovine kot sedanjosti, hkrati pa je bil ves čas politično angažiran in je na različne načine pripomogel k širjenju izolske kulture in tradicije. Skrbel je za ohranjanje in varstvo posebnih pravic pripadnikov italijanske narodne skupnosti in za zgledno zavzemanje za spoštovanje in širjenje vrednost sožitja in strpnosti. Zaradi vsega naštetega si je v letu 2013 tudi prislužil naziv