Kamra.si, 17. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. julija 1872 se je v kraju Cerekvice nad Bystřicí na Češkem rodil Bohuslav Skalicky, vinogradnik in vinar. Umrl je 8. decembra 1926 v Novem mestu.  Po osnovni šoli v rojstnem kraju in meščanski šoli v Hořicích je nekaj časa delal v vrtnarstvu grofa Černína. Od leta 1890 do 1893 je obiskoval Pomološki zavod v Troji pri Pragi, se izpopolnjeval na Višji enološki in pomološki šoli v Klosterneuburgu, kjer je leta 1894 diplomiral in bil po diplomi izredni slušatelj na visoki poljedelski šoli na Dunaju. Leta 1895je prišel v Novo mesto in tu vodil dela za obrambo proti trtni uši na Kranjskem, bil vinarski nadzornik, od leta 1921 upravitelj Kmetijske šole na Grmu, od leta 1924 do smrti pa ravnatelj Nižje kmetijske šole. Ustanavljal je državne matičnjake (zemljišče, na katerem se prideluje ključe podlag vinske trte, ki se jih uporablja za cepljenje in ne za pridelavo grozdja), v Bršljinu pri Novem mestu je zasadil ameriški matičnjak s trtnico, vpeljal vzorne in poskusne vinograde, vodil tečaje za cepljenje in stratificiranje trt ter za kletarstvo. V Novem mestu (leta 1897) in Št. Vidu pri Vipavi je uredil vzorno državno vinsko klet. Leta 1909 je vodil prireditev razstave kranjskih vin v Pragi in skrbel za vso potrebno propagando. Po njegovi zaslugi se je kvaliteta dolenjskih vin, vključno s cvičkom, močno dvignila, kar je imelo tudi tržni učinek. Aktiven je bil tudi v javnem življenju, in sicer kot član Dolenjskega pevskega društva, odbornik Narodne čitalnice, glavni odbornik Kmetijske matice v Ljubljani, predsednik podružnice Sadjarskega in vinarskega društva v Novem mestu. Bil je dopisni član Čehoslovaške kmetijske akademije v Pragi. Za svoje delovanje na področju vinarstva je napredoval na službenem mestu do višjega vinarskega nadzornika in bil med vojno odlikovan z vojnim križcem II. razreda za civilne zasluge. Za uspešno delovanje na gospodarskem področju pa je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje. Članke je objavljal v sl

Kamra.si, 12. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. julija 1852 se je v Hrastniku rodila Ana Dimnik (rojena Peklar) - slovenska mati. Umrla je 27. januarja 1921 v Trbovljah.  Že kot mladenka se je od svojega sorodnika, gostilničarja Franca Roša in trboveljskega župnika Hašnika navzela svobodomiselnih pogledov o enakopravnosti slovenskega jezika z nemškim, o šoli, ki naj bo v slovenskem jeziku in o tem, da naj bodo vsi slovanski narodi združeni v eni državi. Leta 1875 se je poročila s Francem Dimnikom in leto kasneje v Trbovljah prevzela gostilno, ki jo je vodila do svoje smrti. Njena gostilna je bila zbirališče narodno buditeljskih somišljenikov, zato si je prislužila laskavi naziv – slovenska mati. Ustanovila je moško in žensko podružnico Ciril-Metodove družbe, pevsko društvo Zvon, sodelovala v sokolskem društvu. Kot zavedna Slovenka v svoji gostilni ni trpela nemčurjev. Ljudje so jo spoštovali in cenili, ker je pomagala vsem, ki so bili pomoči potrebni: domačim siromakom, ruskim ujetnikom, revnim dijakom in študentom (med drugim tudi Ivanu Cankarju, Otonu Župančiču, Vladimirju Levstiku).

Kamra.si, 8. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. julija 1961 se v Slovenj Gradcu rodil Borut Bončina, arhitekt, oblikovalec in urbanist Arhitekt, urbanist in oblikovalec. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval na Prevaljah se je vpisal na ravensko gimnazijo in kasneje na Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer je leta  1990 tudi diplomiral pri prof. Janezu Koželju z naslovom Urbanistična in arhitekturna študija razširitve in preureditve pokopališča sv. Barbara pri Prevaljah. Specializiral je leta 1996 v Sapporu na Japonskem z delom Environmental Administration for Easern European Countries. Kot pripravnik in kasneje strokovni sodelavec za prostorske ureditve in prostorske akte je bil zaposlen na Občini Ravne na Koroškem (1991–1992), nato kot referent na Upravni enoti RS, Ravne na Koroškem (1995). Bil je namestnik vodje (župana) za prostor Občine Ravne-Prevalje (1995–1998) in pomočnik predstojnika (župana) za urbanistično in prostorsko načrtovanje na Občini Prevalje (od 1999–2006). Od 1. maja 2006 deluje kot samostojni pooblaščeni arhitekt v Arhitekt Borut Bončina s. p. Deloval je tudi v KUD »Studio 90« pri organiziranju kulturnih prireditev (1993–1996) in Društvu urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije. Je tudi ustanovni član odbora za ustanovitev Društva arhitektov Koroške. V zadnjih letih se je v sodelovanju s Koroškim filatelističnim društvom uveljavil tudi kot oblikovalec filatelističnih sklopov oz. enot, kamor umeščamo razglednice in dopisnice vseh vrst, običajne kuverte in kuverte z dotiskom ter seveda poštne znamke in poštne žige. V teh njegovih delih se kaže »sledljivost mestnega oziroma lokalnega in ob pošiljanju istočasno tudi globalnega oziroma nenazadnje tudi kozmičnega.« Filatelistična »zgodba« avtorja Boruta Bončine je  podrobneje predstavljena na portalu Kamra pod naslovom Ko se srečata domoznanstvo in filatelija. V letu 2011 je izdelal uradni poštni znamki Pošte Slovenije v počastitev Maribora kot Evropske prestoln

Kamra.si, 7. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. julija 1890 se je v Benediktu v Slovenskih goricah rodil duhovnik Friderik Sternad. Umrl je 18. februarja 1990 v Podčetrtku. Svoje temeljno duhovno poslanstvo je Friderik Sternad združeval z izrednim zanimanjem za naravoslovje, predvsem za geologijo. Preučil je vse vrste kamnin, ki se nahajajo v Obsotelju in na Kozjanskem ter iz njih ustvaril bogato zbirko. Kraju, ki ga je z leti vzljubil kot svoj dom, je želel napredek v razvoju, zato je iskal številne možnosti v njegovih naravnih lepotah in danostih. Z odkrivanjem vrelcev in zdravilnega učinka vode je odločilno vplival na razvoj »atomskih toplic«, ki so bile v pomoč bolnim ljudem ter pomenile gospodarski napredek kraja. Friderik Sternad se je rodil v revni kmečki družini in kot deveti otrok kmalu ostal brez matere. Osnovno šolo je obiskoval z vedoželjnostjo ter se odločil šolanje nadaljevati v bogoslužju. Sveto Novo mašo je daroval 15. avgusta 1914 pri Sv. Treh Kraljih v Slovenskih goricah. Med prvo svetovno vojno je zbolel za sušico in se zaradi bolehanja začasno upokojil. Ko je že popolnoma obležal, ga je skrbno negovanje sester usmiljenk v slovenjegraški bolnišnici vendarle pozdravilo. Ponovno je lahko nastopil delo duhovnika. Nekaj časa je služboval na Ptujskem polju in v Šmartnem ob Paki, leta 1935 pa je pričel svojo duhovniško in življenjsko pot v Podčetrtku. Kot duhovnik je mlade farane učil spoštovanja maternega jezika in ljubezen do njega širil tudi med starejše. Drugo svetovno vojno je preživel na Hrvaški, kamor so ga Nemci že na začetku vojne izgnali skupaj z drugimi slovenskimi duhovniki. Po petih letih izgnanstva se je vrnil v Podčetrtek ter od vojne popolnoma uničeno in izropano župnišče ponovno postavil na noge. Takoj po prihodu v Podčetrtek leta 1935 se je Sternad pričel zanimati za toplo vodo v bližnji Harini Zlaki na Hrvaškem, ki je blagodejno vplivala na ljudi. Leta 1952 je dal vodo na analizo, ki je pokazala, da je topliška voda med najmočnejšimi radio