Kamra.si, 8. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. avgusta 1933 se je v Anhovem rodil Pavel Medvešček, slovenski pisatelj, publicist, grafik in slikar  Do leta 1941 je živel v Mariboru. Po končani osnovni šoli v domačem kraju in nižji gimnaziji v Šempetru pri Gorici se je leta 1949 vpisal na Šolo za umetno obrt, Oddelek za uporabno grafiko v Ljubljani, kjer je leta 1955 tudi diplomiral. Kot pedagog je bil strokovni učitelj risanja na osemletkah v Vipavi, v Kojskem in na osnovni šoli v Desklah. V letih 1960-1961 je obiskoval dva semestra Pedagoške akademije v Ljubljani. Istega leta se je kot konservator za ljudsko dediščino zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo Gorica. Od leta 1967 dalje je svoboden umetnik, ki se tudi aktivno ukvarja z uporabno grafiko (knjižna oprema, plakati, prospekti itd.) in slikarstvom. Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad, med katerimi je najpomembnejša Bevkova nagrada, ki mu jo je za življenjsko delo leta 1988 podelila skupščina občine Nova Gorica.

Kamra.si, 5. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. avgusta 2008 je v Šmarjeti umrl Karel Bačer, bibliotekar, leksikograf, literarni zgodovinar in šolnik. Rodil se je 13. maja 1917 v Zadru.  Njegov oče Viktor iz je bil doma iz danes zamejskega Zagraja, mati Štefanija Pelikan pa iz Mirna pri Gorici. Bil je mož dolgoletne novinarke Dolenjskega lista Rie Bačer. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in maturiral leta 1935. Leta 1940 je diplomiral iz slavistike na Univerzi v Ljubljani. Kot profesor je služboval na klasični gimnaziji v Ljubljani, na gimnaziji, učiteljišču in osnovni šoli v Novem mestu, bil od leta 1964 do leta 1970 svetovalec Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Novem mestu, nato pa od 1. novembra 1970 do upokojitve 30. avgusta 1984 bibliotekarski svetovalec – bibliograf v takrat imenovani Študijski knjižnici Mirana Jarca. Objavljal je članke literarnozgodovinske in etnografske vsebine v Sodobnosti, Jutru, Razgledih, Slovenskemu etnografu, Domu in svetu, Dolenjskem listu, Tržaških razgledih, v knjigi Iz dolenjske preteklosti (1991) idr. Njegovi pomembnejši članki so: Mladost S. Gregorčiča (1944), Še neobjavljene Gregorčičeve prigodnice (1944), Iz pisem Stanka Vuka (1950), Novomeške razmere pred sto leti (1954), Dolenjski ljudski pesnik in godec Iv. Rupnik-Može (1956), Kako so pred 80 leti uvajali novo mero in vago (1954), Ob 10-letnici smrti zaslužnega trdinoslovca dr. Al. Turka (1954). V Študijski knjižnici Mirana jarca je vodil oddelek domoznanske bibliografije Dolenjske. Na njegovo pobudo se je leta 1978 začela izdelovati tudi selektivna splošna bibliografija aktualnih člankov na kratko BAČ. Ta katalog se je opustil šele z avtomatizacijo knjižnice leta 1992. Zasnoval je še en informacijski vir: Alfabetarij dolenjskih krajev in naselij, ki obsega 1964 listkov, v njem so upoštevana tudi imena krajev med 2. svetovno vojno. Njegov inovativen prispevek je, da je začel sestavljati Register javnih delavcev Dolenjske, ki je v času pred informatizacijo po

Kamra.si, 30. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. julija 1878 se je na Prapetnem Brdu rodil Ignacij Kobal, duhovnik, družbeni in narodni delavec. Umrl je 6. decembra 1922 v Gorici.  Kot drugi od devetih otrok se je rodil staršema Lovrencu in Mariji Kobal. Osnovno šolo je obiskoval na Šentviški Gori, gimnazijo v Alojzevišču v Gorici v letih 1891–1899, kjer je pomagal pri vodstvu zavoda. Ignac Kobal je bil posvečen v duhovnika 1903. leta. Prvo službo je dobil v goriški knezoškofijski pisarni. Leta 1905 je nadaljeval študij v Rimu, kjer je doktoriral iz cerkvenega kanonskega prava. Po vrnitvi je najprej bil kaplan v Dornberku, kjer je prevzel vodstvo Marijine družbe v Gorici in ostal njen voditelj do svoje smrti. 1912. leta se je zaposlil na učiteljišču. Ko je bil 3. 4. 1917 v Ljubljani ustanovljen Odbor za obnovo Goriške, je bil na čelu ustanovne konference. Leta 1918 je bil z dekretom imenovan za duhovnega svetovalca v nadškofiji. Kot zaveden Slovenec se je srečal tudi z dr. Henrikom Tumo. Leta 1919 so ga za dva meseca zaprli v tržaški zapor, češ da je s prižnice ščuval slovensko ljudstvo proti italijanski oblasti. Po vrnitvi iz zapora je začel bolehati in je umrl 1922. leta v Gorici.

Kamra.si, 30. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. julija 2017 je v Ljubljani umrl Anton Vratuša, politik, diplomat, publicist in slavist. Rodil se je 21. februarja 1915  v Gornjih Slavečih pri Gradu na Goričkem.  Diplomiral je leta 1941 iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in za tem še doktoriral z razpravo Levec in Ljubljanski zvon. Kmalu po začetku vojne v Jugoslaviji se je pridružil NOB, zaradi česar je moral v naslednjem letu in pol prestati internacijo in več taborišč v Italiji. Po kapitulaciji Italije se je spet pridružil slovenskim partizanom, kjer je do konca vojne opravljal vojaške in politične dolžnosti. Od leta 1945 dalje je bil na visokih političnih funkcijah v Beogradu in Ljubljani. Med najbolj vidnimi sta bili funkciji podpredsednika Zveznega izvršnega sveta in predsednika Izvršnega sveta skupščine SRS (podpredsednik zvezne oz. predsednik republiške vlade). Bil je tudi ambasador (veleposlanik) SFRJ pri Organizaciji združenih narodov. Ker je v Beogradu leta 1950 končal še študij politologije, je lahko postal redni profesor političnih ved na Univerzi v Beogradu in na FSPN (danes Fakulteta za družbene vede) v Ljubljani. Objavil je številne članke o gospodarskih in političnih temah Jugoslavije, gibanju neuvrščenih, narodnih manjšinah, trajnostnem razvoju in drugem.

Kamra.si, 28. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. julija 1834 se je v Arclinu pri Vojniku rodil Lovro Stepišnik, prvi slovenski potujoči knjižničar, narodni buditelj in bukovnik. Umrl je 16. februarja 1912 v Slovenski Bistrici. Stepišnik se je rodil 28. julija 1834, v Arclinu pri Vojniku, vendar se je družina kmalu preselila pod Ptujsko Goro. Tam sta namreč starša, kmet Gašper in njegova žena Neža (roj. Potpečan), kupila »broški mlin«, kjer se je Lovro učil mlinarskega dela. Oče mu je ob smrti zapustil »Zidarjev mlin« na Zgornji Ložnici ob Slovenski Bistrici, kamor se je Lovro tudi preselil. Šole ni obiskoval, vendar se je s pomočjo lastne vedoželjnosti in venčeljskega župnika Karla Križa naučil brati in pisati. Pri učenju je uporabljal Bleiweisovo Veliko Pratiko, učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, Drobtinice, Jurija s pušo, časopis Petelinček, Koledar družbe sv. Mohorja, Letopis Matice Slovenske, Zgodnjo Danico in mnoge druge publikacije. Za Stepišnikovo širjenje obzorja so bili pomembni tudi izobraženi kmet Miha Rušnik, škof Anton Martin Slomšek in pesnik Jurij Vodovnik. Leta 1863 je s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico Bukvarnico, ki je služila tudi kot podpora tamkajšnji osnovni šoli. Leta 1866 je v Celju prisostvoval na posvetovanju o ustanovitvi poljudnega tednika za Štajersko, časopisa Slovenski gospodar in je eden od soustanoviteljev časopisa. K Slovenskemu gospodarju je prispeval tudi kot dopisnik. Leta 1870 je prodal mlin na Zgornji Ložnici in se preselil v Slovensko Bistrico, kjer se je posvečal kmetovanju. Po letu 1900 je zaradi bolezni in neuspele gradnje zašel v pomanjkanje in 16. februarja 1912 umrl. Pokopan je na pokopališču v Slovenski Bistrici.