Kamra.si, 24. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. avgusta 2013 je v Ljubljani umrl Rajko Pavlovec, slovenski paleontolog, stratigraf in geolog. Rodil se je 15. januarja 1932 v Ljubljani.  Na ljubljanski klasični gimnaziji je maturiral leta 1950 in nato leta 1954 diplomiral na področju geološke paleontologije v okviru nekdanje Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete v Ljubljani. Sprva je bil zaposlen na Inštitutu za paleontologijo ZRC SAZU, med letoma 1955 in 1962 kot asistent. V letih 1957 in 1961 je prejel enomesečno štipendijo dunajske univerze za raziskovalno delo na Dunaju. Leta 1962 je doktoriral z na temo Stratigrafski razvoj starejšega paleogena v jugozahodni Sloveniji s posebnim ozirom na numulite in asiline. V letih 1963, 1964 in 1965 je bil štipendist nemške ustanove Alexander von Humboldt Stiftung v Münchnu. Med letoma 1962 in 1966 je deloval kot znanstveni sodelavec in od 1966 do 1971 kot višji znanstveni sodelavec SAZU. Od leta 1969 je predaval na Oddelku za montanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT), tega leta je bil štiri mesece član raziskovalnega projekta v Alžiriji v okviru ekipe Geološkega zavoda Ljubljana. Med letoma 1971 in 1975 je bil urednik poljudnoznanstvenih knjižnih izdaj pri ljubljanski založbi Mladinska knjiga. Leta 1975 je bil na nekdanji VTO montanistika (FNT) izvoljen v naziv izredni profesor, leta 1981 pa redni profesor. O različnih vsebinah s področja geologije je predaval študentom visokošolskih programov geodezije in biologije v okviru FNT, danes Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani ter številnim študijskim programom na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, na Biotehniški fakulteti, na Pedagoških fakultetah v Ljubljani in Mariboru ter podiplomskim študentom na Univerzi v Zagrebu. Med letoma 1987 in 1990 je bil prodekan, od 1993 do 1995 pa dekan Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Med njegove najpomembnejše raziskovalne dosežke sodi obravnava paleogenske fosilne skupine numulitin. Rajko P

Kamra.si, 23. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. avgusta 1906 se je v Kotljah rodil Avgust Kuhar, urednik, elektrotehnik, novinar in železar. Umrl je 17. oktobra 1964 v Topolšici.  V Mariboru je najprej obiskoval humanistično gimnazijo in kasneje prestopil na tehniško srednjo šolo v Ljubljani; diplomiral je na elektrotehniškem oddelku leta 1929. Potem je odšel k bratu Alojzu Kuharju v Francijo, se dobro naučil jezika in poskusil študirati. Eno leto je bil v La Croixu, drugo (1930) v Pompeyu blizu Nancyja. Tu je bil »inženir-stažist« in hkrati študent. Vmes je bil v Strasbourgu, v Parizu pa je dokončal tudi žurnalistični tečaj. Potem je šel domov služit vojaški rok. Uspešno je končal šolo za rezervne oficirje. Po tistem seveda ni bilo več časa ne za Francijo, ne za študij kjerkoli drugje.

Kamra.si, 17. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgusta 1880 se je v Novi vasi pri Markovcih rodil Ljudevit Pivko, učitelj in politik. Umrl je 29. marca 1937 v  Mariboru.  Maturiral je na gimnaziji v Mariboru. Glavni predmet njegovega študija na univerzah v Pragi, Krakovu, na Dunaju in v Frankfurtu je bila slavistika, vendar je vzporedno študiral tudi germanistiko. Po diplomi je bil najprej leta 1906 profesor na klasični gimnaziji v Mariboru, za tem pa na učiteljišču. Glede pisanja je imel velike načrte, vendar mu jih je prezgodnja smrt preprečila.Leta 1906 se je poročil s Čehinjo Ljudmilo Mužikovo, hčerjo ravnatelja hranilnice v Kostelcu nad Črnimi lesi, nekaj kilometrov vzhodno od Prage. Istega leta se je pridružil soustanoviteljem Sokolskega društva v Mariboru. Zavedni Čeh Emanuel Ilich je to telovadno dejavnost in sokolsko miselnost prinesel v Maribor, Pivko pa se je z njo seznanil že med študijem v Pragi. Postal je odličen telovadec, v povezavi s sokolstvom pa ga je najbolj gnala sokolska narodnoobrambna ideja, ki ji je podredil svoj odnos do telovadbe. Svoje narodnozavedno delo je sicer pričel že pri Ljudski knjižnici, ki je nastala v okviru Slovanske čitalnice, najbolj pa seveda pri Sokolih, kjer je postal član vaditeljskega zbora. V predvojnih letih je bil tudi politično aktiven, v glavnem pa se je posvečal pedagoški dejavnosti. Septembra 1917 se je kot prvi slovenski častnik uprl avstrijski oblasti. O tem podvigu je dr. Ljudevit Pivko sam napisal knjižico Proti Avstriji s podnaslovom Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji, ki je izšla v Mariboru 28. oktobra 1923. Leta 1922 je bil med soustanovitelji in do leta 1930 predsednik mariborske Jugoslovansko-čehoslovaške lige. V tem obdobju je bil tudi ploden pisec. Pivko je bil še predsednik Slovenske šolske matice (v letih 1920–1926), odbornik Zveze kulturnih društev, član vodstva mariborske Posojilnice Narodnega doma (med leti 1923–1931), tajnik Narodnega sveta za Štajersko; deloval pa je t

Kamra.si, 12. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. avgusta 1891 se je v Piranu rodil Ljudevit Kuščer, biolog, jamar, konstruktor potapljaške opreme. Umrl je 8. marca 1944 v Ljubljani.    Rodil se je v Piranu v času avstro-ogrske vladavine, kjer sta tedaj živela starša oče Mihael, poštni kontrolor in mati Ana, roj. Bajt, ki sta bila po rodu iz Volč pri Tolminu. Mladost je preživel v Barkovljah pri Trstu, kjer je leta 1909 maturiral. Že med šolanjem na gimnaziji ga je zanimala malakofavna, predvsem polži, zato se je odločil za študij naravoslovja na Dunaju (Universität Wien), kjer je diplomiral in doktoriral. Med dodiplomskim študijem je delal v naravoslovnem oddelku dvornega muzeja, priporočil ga je avstrijski zoolog-malakolog Rudolf Aturany (1867–1935), in opravil tečaj za srednješolskega učitelja telesne vzgoje. Po diplomi je nekaj časa poučeval telovadbo na šoli Theresianum in opravil pripravništvo na gimnazijah 2. in 6. dunajskega okrožja. Poročil se je z Dunajčanko Marjeto Katsky, s katero sta imela dva sinova. Ivan se je rodil leta 1918 na Dunaju, Dušan pa leta 1920 v Brežicah. Leta 1919 je doktoriral z diseracijo o strukturi lupin polžev: Über die Schalenstruktur der Gastropode in se zaposlil kot kustos za mehkužce v Narodnem muzeju v Zagrebu. Tu se je leta 1922 okužil z jetiko, jo prebolel, a je posledice bolezni občutil vse življenje. Od leta 1923 do 1927 je poučeval na Državni realni gimnaziji Kranj. Leta 1927 se je zaposlil v Zoološkem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani. Povsem se je posvetil raziskovalnemu delu in občasno predaval študentom zoologijo mehkužcev. Leta 1936 je bil izvoljen za zasebnega docenta za zoologijo. Leta 1944 je bil izbran za izrednega profesorja, vendar imenovanja ni dočakal. Med okupacijo Ljubljane ga je italijanska policija zaprla v vojaški zapor v t. i. belgijsko kasarno, kjer se mu je zdravje zaradi slabih razmer ponovno zelo poslabšalo. Zaradi bolezni so ga izpustili iz zapora, a mu pljučne turberkuloze ni uspelo premagati. Um