Kamra.si, 3. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. septembra 1941 je v Domžalah umrl Franjo Golob, akademski slikar, akademski grafik in pesnik. Rodil se je 5. aprila 1913 na Prevaljah.  Franjo je bil rojen na Prevaljah v družini s sedmimi otroki. Obdobje prve svetovne vojne sta Franjo in njegov mlajši brat preživela pri stari mami na Prevaljah in tu je tudi končal prvi razred ljudske šole, njegova družina pa se je preselila v Maribor. Leta 1919 je zapustil Prevalje in odšel k svoji družini, najprej v Maribor in kasneje na Ptuj. Prvi letnik gimnazije je končal na Ptuju, a je šolo pustil in se šel učit podobarsko-zlatarske obrti v delavnico podobarja in pozlatarja Antona Zorattija. Tu se je pokazala njegova nadarjenost za slikanje. Mojstru Zorattiju je pomagal pri obnovitvenih delih v notranjosti ptujske minoritske cerkve in spoznal restavratorski poklic. Opravil je pomočniški izpit in se srečal s slovenskim umetnostnim zgodovinarjem dr. Francetom Stelétom, ki je mladega Goloba vzel pod svojo zaščito. Po opravljenem pomočniškem izpitu se je odpravil v Ljubljano in v letih 1931–1932 študiral na Srednji tehniški šoli v kiparskem oddelku pri prof. Francetu Kralju. Tu je spoznal Lojzeta Šušmelja s Fale ob Dravi, s katerim ga je vezalo neločljivo prijateljstvo.

Kamra.si, 28. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. avgusta 1899 je v Mokronogu umrl Stanko Pirnat, slovenski pravnik in skladatelj. Rodil se je 7. junija 1859 v Štorah.  Pravnik, skladatelj in rodoljub Stanko (Stanislav) Pirnat se je rodil junija 1859 v Štorah in nato z rojstnim krajem ostal povezan še vso svoje otroštvo. Starša sta bila zavedna Slovenca z Gorenjskega. Oče Andrej, ki je v Leobnu obiskoval »montanistični učni zavod« (predhodnik rudarske akademije), je bil tovarniški uradnik v štorski železarni in soustanovitelj celjske Narodne čitalnice (ust. 1862), mati Frančiška iz znane kranjske rodbine Mayr pa je skrbela za gospodinjstvo in otroke. Prvi dve leti se je šolal zasebno na svojem domu v Štorah, nato je v Celju izdelal tri razrede (nižje) gimnazije, preostale pa od 1872 dalje v Ljubljani, kjer je leta 1878 (ne 1879!) tudi maturiral. Po odsluženem enoletnem prostovoljnem vojaškem roku (pridobil je čin rezervnega poročnika kranjskega 17. pehotnega polka) je na Dunaju študiral pravo. Kot notarski kandidat je od 1883 služboval v Ormožu (pri dr. Geršaku), na Ptuju (pri dr. Schönwettru), v Ljubljani (pri dr. Voku), Kranju (pri Globočniku) in Brežicah (pri dr. Firbasu). Leta 1888 je bil imenovan za notarja v Stični, leta 1896 pa je postal notar v Mokronogu, kjer je po dolgotrajni bolezni umrl avgusta 1899 in bil tam tudi pokopan. Ob smrti je zapustil ženo Marijo, roj. Cvetnić, s katero se je poročil leta 1886, in tri hčerke: Marijco, Stanko in Vladimiro. Pirnat je bil po mnenju duhovnika in publicista Janka Barleta »prijatelj pesmi celo življenje« in je »skladateljsko struno prinesel že seboj na svet«. Že kot gimnazijec je pod vodstvom komponista Antona Foersterja pel na koru ljubljanske stolnice, kjer je občasno igral tudi orgle, v času študija na Dunaju je tam v akademskem društvu »Slovenija« vodil slovenski pevski zbor, kasneje pa je bil na Ptuju zborovodja v tamkajšnji čitalnici in v Slovenskem pevskem društvu, ki ga je ustanovil skupaj z dr. Grossom. Za glasbo,

Kamra.si, 28. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. avgusta 1954 je v Mariboru umrl  Ciril Vončina, družbenopolitični delavec, pisarniški uradnik, planinec, računovodja in tajnik. Rodil se je 30. maja 1897 se je v Idriji. Rojen je bil v družini Franca Vončina, tajnika Občine Idrije in Karoline Serjun, hčere Josipa Serjuna – posestnika, kavarnarja, urarja in nekdanjega župana Idrije. Po končani osnovni šoli in 4 razredih realke je pol leta delal kot praktikant – pomožni pisar v pisarni jamarskega upraviteljstva rudnika živega srebra v Idriji. V letih 1915-18 je bil mobiliziran na Soško fronto, kjer je služil v 28. poljskem topniškem polku – ob koncu je imel čin podnarednika artilerije. Ob vrnitvi v Idrijo so ga Italijani internirali v Krmin, kjer je ostal do božiča 1918. Posledice so bile hude – celotno leto 1919 je imel hud sklepni revmatizem in angino, italijanska uprava pa ga ni sprejela nazaj v službo. Preko združenja za prebegle Primorce v Ljubljani si je uredil službo v Rudniku Mežica. Kot prvi izmed bratov Vončina je maja 1920 prišel na Koroško. Ob njegovem prihodu je bil rudnik še v lasti BBU in pod sekvestrom jugoslovanske države. Najprej je delal v upravi topilnice v Žerjavu, ko pa je leta 1921 rudnik prevzela angleška družba The Central European Mines Limited, je bil prestavljen v knjigovodstvo na Poleno, kjer je delal do leta 1928, ko je postal glavni blagajnik podjetja. Pod angleško upravo ravnatelja Georga Bargata je Ciril vodil finančne obračune za ves uradniški kader. Z Marijo-Mojco Štrucl se je poročil leta 1923 in z njo imel tri sinove, Ljubana, Dažota in Frančeka. Živeli so v rudniškem stanovanju na Poleni. Leta 1928 se mu je na Koroškem pridružil brat Stanko, kasneje so prišli še brata Albin in Rajko ter mati Karolina. Poleg redne službe je imel številne druge funkcije. Že leta 1922 je pristopil v gasilsko organizacijo v Mežici, v letih 1927-33 je bil Župni načelnik Gasilske župe Korotanske (ki je zajemala skoraj vso današnjo Koroško), od leta 1931 pa do

Kamra.si, 28. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. avgusta 1888 se je v Poljski vasi pri Podčetrtku rodil Januš Golec,  duhovnik, pisatelj  in urednik. Umrl je 24. maja 1965 v Mariboru. Po končani gimnaziji v Celju je obiskoval mariborsko bogoslovje ter bil leta 1911 postavljen za kaplana na Remšnik. Mašniško posvečenje je prejel 25. junija 1911. Med vojno je bil vojni kurat, v Galiciji je bil trikrat ranjen ter leta 1917 kot invalid (brez roke) upokojen. Od leta 1919 je kot urednik deloval v Tiskarni sv. Cirila ter se uveljavil tudi kot ljudski pisatelj; napisal je ljudske povesti Guzaj, Trojno gorje, Kruci, Ponarejevalci in Propast in dvig. Bil je tudi urednik Slovenskega gospodarja.[1] Leta 1925 so ga izvolili izvršilni odbor SLS za mariborsko volilno okrožje. Leta 1938 je prejel državno odlikovanje Red sv. Save IV. stopnje. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Janu%C5%A1_GolecPriporočamo tudi: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi206449/