Dr. Juro Hrašovec - prvi slovenski župan Celja

Kamra.si, 20. september 2021 ― Pokrajinski muzej Celje vabi v torek, 21. septembra 2021, ob 11. uri v dvorano pod Celjskim stropom (razstavišče Stara grofija) na predstavitev knjige Dr. Juro Hrašovec – prvi slovenski župan Celja.   Predstavil jo bo njen avtor mag. Damir Žerič.   Po predstavitvi vabljeni tudi na voden ogled razstave o dr. Juru Hrašovcu.   *Udeležba na dogodku je možna ob predložitvi dokazil o izpolnjevanju PCT pogoja.

20. septembra 1892 se je v Trstu rodil Marij (Julij) Kogoj, slovenski skladatelj.

Kamra.si, 20. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. septembra 1892 se je v Trstu rodil Marij (Julij) Kogoj, slovenski skladatelj. Umrl je 27. februarja 1956 v Ljubljani.   Skladatelj Marij Kogoj se je rodil 30. 9. 1892 v Trstu kot drugi otrok Štefana Kogoja in Angele Filippini. V krstni knjigi je zapisan z imenom Julijus Dante Aloysius. Skladateljev oče Štefan Kogoj se je iz Kanala ob Soči preselil v Trst v iskanju zaposlitve in boljšega življenja. Bil je kolar. 5. avgusta 1888 se je poročil s petnajstletno Tržačanko Angelo Antonio Filippini. V družini se je rodilo pet otrok. Drugi otrok, hči Anna Justina Franciska, je kmalu umrla. 31. maja 1896 je umrl četrti otrok, osemmesečni Marij. Od tega dne so starši Julija začeli imenovati z imenom pokojnega Marija. Ker so doma govorili italijansko, se ga je tudi med slovenskimi prijatelji odslej obdržalo ime Mario. Oče mu je kmalu umrl (8. januarja 1898), mati pa je po moževi smrti zapustila družino. Malega Marija in njegovo sestro Ano so kot občinski siroti poslali v očetovo rojstno vas Kanal ob Soči. Iz italijanskega mestnega proletarskega ambienta sta se Marij in sestra Ana preselila v slovenski vaški kmečki ambient. V osnovni šoli je njegovo nadarjenost odkrila njegova učiteljica, in ko jo je zaključil, so mu omogočili šolanje v Gorici na gimnaziji, vendar pa te šole ni končal. Želel se je posvetiti glasbi, ki ga je povsem prevzela. Prve nauke o glasbi mu je dajal učitelj, pevovodja in skladatelj Mihael Zega, kasneje še duhovnik, skladatelj in glasbeni pedagog Stanko Premrl. Največ pa se je izobraževal sam s pomočjo goriških glasbenikov. V dijaških letih je že komponiral in objavljal v Novih akordih. Pesem Trenutek za mešani zbor velja za začetek ekspresionističnega sloga. V tem obdobju je tudi harmoniziral ljudske pesmi Stoji mi polje, Narodna in Trpeče srce, leta 1911 Večerni zvon na besedilo Antona Medveda. Iz Gorice se je preselil na Dunaj in študiral na tamkajšnji glasbeni akademiji (1914). Da se je med študijem lahko prež

19. septembra 2017 je v Mariboru umrl Ervin Kralj, slikar, grafik in pedagog

Kamra.si, 19. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. septembra 2017 je v Mariboru umrl Ervin Kralj, slikar, grafik in pedagog. Rodil se je 31. decembra 1939 v Slovenj Gradcu. Ervin Kralj je bil rojen v Slovenj Gradcu, kjer je preživel svoje otroštvo. Zgodaj je ugotovil, da se preko risanja najbolje izraža, zato je že kot otrok večkrat vzel oglje iz peči in čečkal po papirju.Po končani nižji gimnaziji v domačem kraju je končal šolo za umetno obrt v Ljubljani. Preden se je leta 1963 vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru, je nekaj časa delal kot načrtovalec v pohištveni industriji ter kot strokovni sodelavec za likovni pouk na OŠ Toneta Čufarja v Mariboru. Ko je končal študij, je kot likovni pedagog delal na različnih osnovnih šolah, potem se je vrnil na OŠ Toneta Čufarja, kjer je kasneje postal ravnatelj. V pouk likovne vzgoje je uvedel malo grafiko, prav tako je zaslužen za mednarodno otroško kiparsko delavnico Forma Viva Malečnik. Pedagoško delo ga je veselilo, vzgajal in izobraževal je mlade ter jih navduševal za likovno umetnost. Tudi sicer je bil pobudnik različnih projektov, povezanih z likovno umetnostjo. Organiziral je ljubiteljske likovne dejavnosti in spodbujal ljudi k likovnemu izražanju. Dobro se je znašel v vlogi mentorja in vodil likovno šolo KLD Ravne na Koroškem, likovni tečaj KUD Angel Besednjak in KUD Pošta. Odlikovala ga je humorna energija, ob druženju z ljubiteljskimi likovniki pa se je tudi sam razvijal. Kot osnova za njegov umetniški razvoj mu je služila dobra risarska tehnika, ki jo je neprestano nadgrajeval. Ves čas se je dodatno učil in izobraževal ter bil odprt za novosti, kar se je izražalo v različnih risarskih in slikarskih tehnikah, ki se jih je posluževal. Posebej značilne zanj so bile risbe s kredami, slikarska tehnika gvaš in grafika. Lotil se je ekslibrisa in je kot edini Slovenec uvrščen v Leksikon ekslibris umetnikov Manfreda Neureiterja. Največ njegovih del vsebuje motive slovenske krajine in staro arhitekturo. V tem je namreč videl lep

19. septembra 1938 je v Mariboru umrla Marija Maister, narodno zavedna Slovenka in humanitarka.

Kamra.si, 19. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. septembra 1938 je v Mariboru umrla Marija Maister, narodno zavedna Slovenka in humanitarka. Rodila se je 15. januarja 1885 v Gornjem Logatcu.   Marija Maister, rojena Sterger, je že zelo mlada ostala sama z očetom Stankom. Mama je namreč med drugim porodom skupaj z otrokom umrla. Oče je bil po poklicu zdravnik in od leta 1894 sta živela v Ljubljani. Ker je na Reki končala meščansko šolo, se je v Ljubljani lahko vpisala na tedaj najvišjo izobraževalno ustanovo za dekleta, Višjo dekliško šolo. Njeno ime je širši javnosti prvič postalo znano leta 1904, ko je Rudolf Maister objavil pesniško zbirko Poezije, v kateri so pesmi v prvem delu posvečene njej. Naslednje leto sta se, takrat še nadporočnik, danes pa znan kot general, Rudolf Maister in Marija poročila. Istega leta je rodila prvega sina Hrvoja, kasneje še sina Boruta. Zaradi moževe vojaške službe so se veliko selili. Živeli so v Celju, Celovcu, nekaj časa celo v Galiciji. Po Maistrovi osvoboditvi Maribora so se v tem mestu tudi ustalili. Marija se kljub znanemu soprogu sama ni prav rada izpostavljala. Je pa izkoristila ugled znanega priimka in delovala v dobro sočloveka. Bila je narodna dama, kot so takrat imenovali soproge vplivnih moških, ki so bile dejavne v narodnih in humanitarnih društvih. Tako je leta 1918 ustanovila Mariborsko slovensko žensko društvo, ki mu je tudi predsedovala. Cilj društva je bil povezovanje napredno mislečih žena iz vseh vetrov z namenom izboljšati situacijo na socialnem, kulturnem in narodnoobrambnem področju.Z razvitim občutkom za sočloveka so nudile pomoč ranjenim vojakom, organizirale letovanja za otroke in zagotavljale službe samohranilkam. Nudile so materialno pomoč tistim, ki so to potrebovali in finančno podpirale obmejne šole ter študentke. Ena izmed štipendistk je bila tudi kasnejša narodna herojinja Slava Klavora. Spodbujale so zbiranje kulturne dediščine in organizirale najrazličnejša predavanja. Glasno so se zavzemale za pridobite

Predstavitev knjige "Hartmanove prigode"

Kamra.si, 17. september 2021 ― Univerzitetna knjižnica Maribor vas vljudno vabi, da se v sredo, 22. septembra 2021, ob 17. uri v Glazerjevi dvorani knjižnice udeležite pogovora in predstavitve knjige dirigenta Ervina Hartmana Hartmanove prigode. Z avtorjem knjige, ki je izšla pri Kulturnem centru Maribor, se bo pogovarjal mag. Franci Pivec. Zbrane bo nagovorila predsednica društva KUD Pošta Maribor mag. Karmen Lebe Grajf. Pred zgradbo rektorata bo pred predstavitvijo ob 16.30 nastopil Pihalni orkester Pošta Maribor. Vabljeni!

Odprtje razstave "Pavel Ledinek"

Kamra.si, 16. september 2021 ― Leta 2020 je preminil znani hoški gospodarstvenik in inovator Pavel Ledinek. Kot je preudarno vlekel poteze pri šahu, je tudi do svojih inovativnih dosežkov prišel s strateškim razmišljanjem in bil vselej korak spredaj. V spomin nanj in na njegovo delo vas vljudno vabimo, da se udeležite odprtja razstave v torek, 21. septembra 2021, ob 17. uri v Kulturnem domu Hoče. Na prireditvi bodo spregovorili dr. Alojz Križman, Mitja Čander in predstavniki družine Ledinek.

16. septembra 1916 je na hribu Gorjupa kupa pri Doberdobu umrl Fran Valenčič, pesnik, prevajalec in pravnik

Kamra.si, 16. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. septembra 1916 je na hribu Gorjupa kupa pri Doberdobu umrl Fran Valenčič, pesnik, prevajalec in pravnik. Rodil se je 29. januarja 1878 v Ilirski Bistrici.Rodil se je v znani bistriški družini posestniku in trgovcu Francu ter Jožefi Ličan. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je nadaljeval študij na gimnaziji v Gorici in jo končal v Ljubljani. Pravno fakulteto je obiskoval na Dunaju. Študij je prekinil in se za eno leto odločil za prostovoljno služenje vojaščine. Po zaključku vojaščine se je ponovno vpisal na fakulteto, postal absolvent, doktorirati pa mu ni uspelo. Zaposlil se je kot odvetniški pripravnik v Gorici. Po izbruhu prve svetovne vojne so ga vpoklicali v vojsko, kjer je kot rezervni podčastnik padel na soški fronti pri Doberdobu.V času študija v Ljubljani je prijateljeval z Ivanom Cankarjem in Dragotinom Kettejem. Bil je član tajne ljubljanske dijaške Zadruge, v kateri je sodeloval kot pesnik in kritik. Na njegovo ustvarjalno delo sta vplivala Murn in Kette. Svoje pesmi je objavljal v takratnih literarnih revijah: Zgodnji Danici, Ljubljanskem zvonu, Slovanu in Slovenki. Pesnil je tudi v sonetni obliki. Po vsebini je bila večina njegovih objavljenih pesmi ljubezenskih. Vrhunec je dosegel s popotnim ciklom La bella Venezia. Prevedel je Rossinijevo romantično opero Viljem Tell. Premierno so jo uprizorili leta 1902 v Ljubljani, kjer je dosegla velik uspeh. Po letu 1905 Fran ni več objavljal svojih pesmi. Tudi podatki o njegovem življenju v tem obdobju so zelo skromni. Po njegovi smrti mu je Cankar posvetil črtico Sraka in lastovice, omenil ga je tudi v črtici Konec (Podobe iz sanj). Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/valencic-fran/Avtorica gesla: Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa

16. septembra 1891 se je v Latkovi vasi rodil Janko Kač, pisatelj, novinar, urednik in hmeljar

Kamra.si, 16. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. septembra 1891 se je v Latkovi vasi rodil Janko Kač, pisatelj, novinar, urednik in hmeljar. Umrl je 1. novembra 1952 v Ljubljani.Rodil se je kot peti otrok malega kmeta in mizarskega obrtnika. Po končani osnovni šoli, ki jo je v Preboldu zaključil s 13. letom, je takoj šel služit kot dninar k bogatemu kmetu. Čez eno leto sta nadučitelj in župnik pregovorila starše, da sta Janka poslala v ljubljansko gimnazijo. Gimnazijo je nato zaključil v Celju. Vpoklican je bil tudi na eno izmed bojišč 1. svetovne vojne, vendar se je kmalu vrnil kot invalid in 1916. leta privatno maturiral na celjski gimnaziji. Kot neborec je bil ponovno vpoklican na bojišče, ampak je kmalu dobil dopust, saj je začel v Gradcu študirati medicino, a tik pred zaključkom študija je  z medicino popolnoma prekinil. 

16. septembra 2019 je na Zgornjem Jezerskem umrl Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar

Kamra.si, 16. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... 16. septembra 2019 je na Zgornjem Jezerskem umrl Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar. Rodil se je 26. oktobra 1962 na Zgornjem Jezerskem.  Davo Karničar je bil alpinist, ekstremni alpinistični smučar, učitelj in trener smučanja, alpinistični inštruktor, gorski reševalec, reševalec letalec, vodnik lavinskega psa, bivši tekmovalec v svetovnem pokalu alpskega smučanja, republiški članski prvak in podprvak Balkana v veleslalomu ter serviser v svetovnem pokalu. Od leta 1980 do 2010 je opravil preko 1500 alpinističnih tur. Presmučal je velike alpske stene tako v Sloveniji (Triglav, Jalovec, Špik, Kočna) kakor tudi v Alpah (severozahodno steno Eigerja in vzhodno steno Matterhorna).Kot prvi Slovenec se je spustil po zaledenelem slapu (Sinji slap nad Jezerskim); do leta 2010 že sedemkrat! Opravil je tudi najtežjo presmučano alpinistično smer v Sloveniji, t. j. Fritsch-Lindenbach v S steni Grintovca.Leta 1995 je z bratom Drejcem prvi smučal z Anapurne (8091 m). Med letoma 2000 do 2006 se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih kontinentov.Leta 2000 je dobil Bloudkovo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za izjemen smučarsko – alpinistični dosežek s spustom z Mount Everesta, kar je v zgodovini himalaizma odprlo povsem novo poglavje in znova poneslo ime Slovenije v svet.Leta 2000 ga je revija Men’s Journal proglasila za najboljšega ekstremnega športnika na svetu, mednarodno združenje športnih novinarjev pa ga nominiralo za nagrado World Alternative Sportsperson. Do 2019 je vodil »šolo gorništva in smučanja« na Jezerskem.   Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/karnicar-davorin-davo/  
še novic