Novice

arhivi

25. oktobra 1895 je v Gradcu umrl Jožef Muršec - Živkov, duhovnik, pisatelj in narodni buditelj

Kamra.si, 25. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. oktobra 1895 je v Gradcu umrl  Jožef Muršec - Živkov, duhovnik, pisatelj in narodni buditelj. Rodil se je 1. marca 1807 v Bišu. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Bolfenku in v Lenartu v Slovenskih goricah. Od leta 1818 do leta 1825 je bil na gimnaziji v Mariboru, nato dve leti na graškem liceju. V letih 1827–1831 je študiral bogoslovje v Gradcu in bil leta 1830 posvečen v duhovnika. Služboval je pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, Sv. Miklavžu pri Ormožu in na Ptuju, kjer je postal tudi kaplan meščanskega konjeniškega oddelka. V letih 1839–1845 je bil privatni učitelj verouka in slovenščine ter vzgojitelj pri grofu Friedauu v Gradcu. Leta 1846 je opravil teološki doktorat in postal veroučitelj na realki v Gradcu. Leta 1851 je po naročilu grofa Thuna na Hrvaškem kot vladni komisar v na novo reformiranih gimnazijah uvajal maturo. Leta 1852 se je vrnil v Gradec in vse do upokojitve 1870 poučeval na realki. Tudi po upokojitvi je še poučeval verouk in slovenščino. Umrl je 25. 3. 1895 v Gradcu, pokopan pa je na domačem pokopališču pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. Muršec si je dopisoval z mnogimi uglednimi Slovenci svojega časa: z Vrazom, Bleiweisom, Majerjem, Slomškom, Miklošičem, Cigaletom … Pod Vrazovim vplivom je začel zbirati ljudske pravljice in pripovedke, pesmi in pregovore. Kot zbiralec narodnega blaga je Murku in Štefanu Kočevarju pomagal pri sestavljanju ilirskega slovarja. Pri delu na tem slovarju je spoznal, da sta slovenščina in hrvaščina različna jezika, in v bodoče svoja prizadevanja usmeril v poenotenje slovenskega jezika. Muršec je zbral tudi preko 1000 rastlinskih imen in z njimi pri sestavljanju slovarja podprl Cafa, Miklošiča in Janežiča. Leta 1847 je v Gradcu izdal Kratko slovensko slovnico za prvence, ki je bila prva slovenska slovnica po Valentinu Vodniku (druga slovenska slovnica v slovenščini). O njej so poročale tudi Bleiweisove Novice. Njegovo zavzemanje za uvedbo slovenskega jezika v šole in ur

Vodstvo po razstavi Memento mori

ZAC, 22. oktober 2021 ― Ob prihajajočem Dnevu spomina na mrtve napovedujemo vodstvo po razstavi Memento mori: smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu. Razstava, ki zaradi znanih razmer nikoli ni bila slovesno odprta in je natančno leto dni že na ogled individualnim obiskovalcem in vnaprej najavljenim skupinam v prostorih Zgodovinskega arhiva Celje, z izvrstnim naborom razstavljenega gradiva kliče […] The post Vodstvo po razstavi Memento mori first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Mestno jedro v šestdesetih letih

Kamra.si, 22. oktober 2021 ― Vabljeni k ogledu razstave v izložbi Čokoladnice Olimje na Rozmanovi ulici v Novem mestu. Fotografije stavb, pogledov, dejavnosti in dogajanja ter v objektiv ujetega mestnega utripa iz obdobja šestdesetih let dvajsetega stoletja v mestnem jedru Novega mesta hrani Knjižnica Mirana Jarca v Posebnih zbirkah Boga Komelja.

22. oktobra 1862 se je v Ljubljani rodil Dragotin Hribar, slovenski tiskar, založnik, novinar, urednik in industrialec

Kamra.si, 22. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. oktobra 1862 se je v Ljubljani rodil Dragotin Hribar, slovenski tiskar, založnik, novinar, urednik in industrialec. Umrl je 10. septembra 1935 v Ljubljani.Dragotin Hribar je po osnovni šoli v Ljubljani obiskoval gremijalno in nato višjo trgovsko šolo na Dunaju. Po končanem študiju se je vrnil v Ljubljano in se pri znanem tiskarju Blazniku izučil tiskarstva. Postal je pomočnik, leta 1887 pa tudi aktivno vstopil v svet časnikarstva, saj je prevzel odgovorno uredništvo Slovenskega naroda in postal upravitelj Narodne tiskarne. Leta 1890 se je preselil v Celje, kjer je leto kasneje ustanovil lastno tiskarno s knjižno in papirno trgovino. Njegov prihod v Celje je imel za kulturno in politično delo celjskih Slovencev velik pomen. V njegovi tiskarni so začele nastajati številne knjige v slovenščini, leta 1891 pa je začel izdajati tudi Domovino, političen časnik za spodnještajerske Slovence in vsako leto tudi priljubljeni Ilustrovani narodni koledar. Tiskana beseda iz njegove tiskarne je obdobju najhujših slovensko–nemških nacionalnih sporov pomagala na Spodnjem Štajerskem v boju proti vse bolj agresivni germanizaciji. Hribar se je tudi sam na političnih zborovanjih uveljavil kot govornik in zlasti kot zastopnik narodno obrambne Družbe sv. Cirila in Metoda. Zaradi nesoglasij s celjskimi Slovenci se je leta 1902 vrnil v Ljubljano in se usmeril v podjetništvo. Po prvi svetovni vojni je postal predsednik Kranjske hranilnice, srečamo pa ga tudi med ustanovitelji Zveze industrialcev in v upravnih ter nadzornih svetih več slovenskih podjetij. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/hribar-dragotin-karel/ Avtor gesla: mag. Branko Goropevšek, objavila: Osrednja knjižnica Celje

21. oktober - god sv. Uršule

Kamra.si, 21. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. oktober - god sv. Uršule Nobena svetniška zgodba ni tako skrivnostna, kakor zgodba o devici in mučenki Uršuli z njenimi enajst tisoč tovarišicami. Legenda izvira iz desetega stoletja, ima pa nedvomno zgodovinsko jedro: gre za skupino devic, ki so umrle kot mučenke, najbrž v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov (na začetku 4. stoletja) in so bile v sedanjem Kölnu žrtve svojega krščanskega prepričanja ali devištva, morda tudi obojega. Zgodovinarji so skušali že na mnoge načine posvetiti v zgodovinsko temo okrog svete Uršule. Nekateri domnevajo, da so bile te mučenke sestre, neveste in hčere vojakov tebajske legije, ki jih je dal na ozemlju sedanje Švice umoriti Dioklecijanov sovladar Maksimijan. Ali je morebiti bližja resnici kronika, ki poroča, da je bila Uršula prednica nekega samostana pri Kölnu in se je ob času preseljevanja narodov s svojimi redovnicami zatekla za obzidje Kölna in je ob padcu mesta šla raje v smrt kakor v sramoto. Po pripovedovanju v Zlati legendi Jakoba de Voragine je bila Uršula baje hči britanskega kralja. Zasnubil jo je neki anglosaški kraljevič. Dobil bi jo, ko bi se pokristjanil in počakal tri leta, da Uršula s tovarišicami poroma v Rim. Uršula se res odpravi z 11.000 tovarišicami na pot, ko pa se vračajo, jih pred Kölnom napadejo in pomore Huni. Hunski kralj hoče Uršulo za ženo; ker ga ne mara, jo sam z lokom ustreli. Odmeve te legende najdemo v ljudskih pesmih, ki so v visokem srednjem veku nastale na naših tleh. Število enajst tisoč Uršulinih tovarišic je seveda pretirano. Vsekakor gre tu za nepravilno branje okrajšave XI. M. V. (11 Martyres Virgines – enajst mučenk devic), ki so jo nekateri razlagali 11 milia (tisoč – M je namreč rimsko število za tisoč). To bajno število je bilo ljudski domišljiji seveda takoj všeč. Veliko število je mogoče pripisati tudi srednjeveškemu pretiravanju. Sveta Uršula je danes zavetnica ženskih vzgojnih zavodov, kajti sv. Angela Merici, ki je leta 1535 ust

20. oktobra 2014 je v Trstu umrl Pavle Merkù, slovenski skladatelj, etnomuzikolog, slovenist etimolog in leksikograf.

Kamra.si, 20. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. oktobra 2014 je v Trstu umrl  Pavle Merkù, slovenski skladatelj, etnomuzikolog, slovenist etimolog in leksikograf. Rodil se je  12. julija 1927 v Trstu. Pavle Merkù je leta 1950 končal študij slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa na Univerzi v Rimu 1960. Kompozicijo in violino je študiral pri Ivanu Gerbcu in Vitu Leviju v Trstu, kjer je bil dolgo časa srednješolski profesor in programski urednik Radia Trst.Pavle Merkù je skladatelj, etnomuzikolog, slovenist in etimolog. S svojim preučevanjem in zapisovanjem ljudskega izročila se je kmalu uveljavil v strokovnih krogih pa tudi v širši javnosti.Merkù je skladatelj z velikim smislom in čutom za formiranje izvirno naglašenega glasbenega izraza. Med zamejskimi slovenskimi skladatelji mu gre nedvomno osrednja vloga, ki je pomembna tudi v slovenskem glasbenem ustvarjanju kot celoti. Dolga leta je bil dopisni član SAZU.

Naša dediščina - dediščina na Ruškem

Kamra.si, 20. oktober 2021 ― 22. oktobra 2021 se bo v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi pričel 8. Glazerjev posvet, posvečen dediščini krajev na območju občin Ruše, Lovrenc na Pohorju in Selnica ob Dravi. Posvet bo razdeljen na več sklopov, ki bodo potekali od oktobra 2021 do maja 2022. Spremljala ga bo razstava Podobe naše dediščine - dediščina na "Ruškem" avtorice mag. Lilijane Urlep, zgodovinarke in arhivistke v Nadškofijskem arhivu Maribor. Razstava bo najprej na ogled v Hramu kulture Arnolda Tovornika, od 27. oktobra do 13. novembra 2021 pa Knjižnici Janka Glazerja v Rušah. Vljudno vabljeni!

20. oktober - dan, ko je bil leta 1164 v listinah prvič omenjen mariborski grad, praznik Mestne občine Maribor,

Kamra.si, 20. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. oktober - dan, ko je bil leta 1164 v listinah prvič omenjen mariborski grad, praznik Mestne občine Maribor. Vir: https://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=573 Priporočamo tudi https://www.rtvslo.si/kultura/novice/castrum-marchburch-850-let-od-prve-omembe-maribora/348675

Zasanjana jesen: fotografska razstava

Kamra.si, 19. oktober 2021 ― Limbarska gora in grad Brdo pri Lukovici z okolico sta dve priljubljeni izletniški točki naše okolice, ki očarata s svojo bogato zgodovino. O obeh znamenitostih, ki jih lahko uzrete, če se peljete po avtocesti iz smeri Ljubljana proti Mariboru, pri izvozu za Lukovico smo napisali odmevni digitalni zgodbi. Pri tem so nastale tudi fotografije v zgodnji jeseni.  Vabljeni na razstavo in k pozdravu jeseni. 

Razstava Marpurgi v Osrednji knjižnici Celje

Kamra.si, 18. oktober 2021 ― Osrednja knjižnica Celje vabi do 30. novembra 2021 v II. nadstropje na ogled dokumentarne razstave Marpurgi: med zgodovino in literarno svobodo.   Soorganizatorji: Sinagoga Maribor, Mariborska knjižnica in Osrednja knjižnica Celje.   V letu 2019 je pri založbi Beletrina izšel četrti ponatis romana Marpurgi pisateljice Zlate Vokač Medic, Sinagoga Maribor in Mariborska knjižnica pa sta ob tej priložnosti pripravili obsežno dokumentarno razstavo z naslovom Marpurgi: med zgodovino in literarno svobodo. Razstavo sestavljata dva dela: v prvem sta predstavljena delo in življenje Zlate Vokač Medic, drugi del pa prinaša obilo podatkov o mestu Maribor v 14. in 15. stoletju, s posebnim poudarkom na usodi mariborske srednjeveške judovske skupnosti. Avtorja razstave sta Klemen Brvar in Boris Hajdinjak. Razstavo si lahko ogledate vse do 30. novembra, v vmesnem obdobju pa bo v Študijski čitalnici tudi istoimensko predavanje. O terminu predavanja boste obveščeni naknadno. V soorganizaciji Sinagoga Maribor, Mariborska knjižnica in Osrednja knjižnica Celje.

Razstava Marpurgi v celjski knjižnici

Kamra.si, 18. oktober 2021 ― Osrednja knjižnica Celje vabi do 30. novembra 2021 v II. nadstropje na ogled dokumentarne razstave Marpurgi: med zgodovino in literarno svobodo.   Soorganizatorji: Sinagoga Maribor, Mariborska knjižnica in Osrednja knjižnica Celje.   V letu 2019 je pri založbi Beletrina izšel četrti ponatis romana Marpurgi pisateljice Zlate Vokač Medic, Sinagoga Maribor in Mariborska knjižnica pa sta ob tej priložnosti pripravili obsežno dokumentarno razstavo z naslovom Marpurgi: med zgodovino in literarno svobodo. Razstavo sestavljata dva dela: v prvem sta predstavljena delo in življenje Zlate Vokač Medic, drugi del pa prinaša obilo podatkov o mestu Maribor v 14. in 15. stoletju, s posebnim poudarkom na usodi mariborske srednjeveške judovske skupnosti. Avtorja razstave sta Klemen Brvar in Boris Hajdinjak. Razstavo si lahko ogledate vse do 30. novembra, v vmesnem obdobju pa bo v Študijski čitalnici tudi istoimensko predavanje. O terminu predavanja boste obveščeni naknadno.  

18. oktober - god sv. Luke

Kamra.si, 18. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. oktober - god sv. Luke Sveti Luka je svetnik, ki je po starem krščanskem izročilu napisal dve pomembni novozavezni knjigi: Evangelij po Luku in Apostolska dela. Njegovo ime se glasi v hebrejščini לוקא [Luka], v grščini Λουκᾶς [Lukas]. Slovensko ime Luka je praktično enaka izvirni obliki, v starejših prevodih Svetega pisma pa srečamo tudi obliko Lukež, ki izvira iz grščine. Luka je bil doma iz Antiohije, po rodu je bil Grk (ali po nekaterih virih Sirijec), po poklicu je bil zdravnik. Precej časa je oznanjal krščanstvo skupaj s svetim Pavlom – spremljal ga je na vseh pomembnejših potovanjih in je skupaj z njim prišel tudi v Rim. Iz uvodnih besed Lukovega evangelija se da sklepati, da Luka ni bil priča dogodkom, ki jih je opisal v evangeliju. To pomeni, da se je krščanski skupnost pridružil šele nekoliko pozneje. Pač pa v Apostolskih delih najdemo več odstavkov napisanih v prvi osebi množine, iz česar lahko sklepamo, da je te dogodke pisec res sam doživel. V pripovedi o dveh mladeničih, ki sta na poti v Emavs srečala in po lomljenju kruha spoznala vstalega Gospoda, Luka z imenom omenja samo enega, Kleofa, ime drugega pa zamolči. Papež Gregor Veliki z veliko verjetnostjo ugotavlja, da zato, ker je bil to on sam. V svoji skromnosti se namreč ni želel izpostavljati.  Luka je bil visoko izobražen Grk, zdravnik po poklicu, zato ni čudno, da je evangelij, ki ga je napisal, namenjen Grkom. Kot zdravnik je imel globoko razvit čut za bolnike, zato Jezusa predstavi predvsem s te plati: kot telesnega in dušnega zdravnika. Z Marijo se je večkrat srečal v Janezovi hiši, kjer mu je pripovedovala o Jezusovem rojstvu in njegovih otroških letih. Luka jo je ob teh obiskih večkrat slikal – od tu izhaja legenda, da je on avtor Marijine podobe (Salus populi romani, Zdravje rimskega ljudstva), ki jo danes častijo v cerkvi Marije Snežne v Rimu. Nekaj njegovih slik naj bi se (po izročilu) ohranilo do današnjih dni: Črna Marija iz Częstochowe na Polj

18. oktobra 1840 se je v Mozirju rodil Anton Goričar, župan, gostinski in turistični delavec

Kamra.si, 18. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. oktobra 1840 se je v Mozirju rodil Anton Goričar, župan, gostinski in turistični delavec. Umrl je 14. decembra 1922 v Mozirju.   Po končani ljudski šoli v Mozirju se je leta 1856 vpisal na privatno trgovsko šolo v Ljubljani, katere ustanovitelj in lastnik je bil Ferdinand Mahr. Po vrnitvi iz Ljubljane so mu starši kupili hišo, v kateri je bila ena najstarejših gostiln v Mozirju (h. št. 32, po domače pri Sivcu). Uspešno je nadaljeval z gostilničarsko dejavnostjo in bil pobudnik turizma v Mozirju. V tem obdobju so leta 1893 zgradili prvo kopališče v Mozirju. V letu 1910 je poleg kopališča zgradil prvo teniško igrišče in balinišče, katerega je njegov sin Matija Goričar leta 1932 povečal in posodobil. Leta 1865 je cesarsko–kraljeva poštna direkcija v Gradcu z razglasom od 17. julija razpisala mesto poštnega odpravnika za Mozirje in z dekretom dne 26. julija 1865 je Anton Goričar tukaj postal prvi poštni uradnik. Prva pošta je uradovala v rotovžu (h. št. 37), kasneje jo je prestavil v svojo hišo (h. št. 32) in gostilno preimenoval v Gostilno Pri pošti. Bil je večkrat izvoljen za župana trga Mozirje, imenovan za načelnika šolskega sveta, leta 1882 pa je postal ustanovni član prvega sokolskega društva na Štajerskem Savinjski Sokol, kjer je bil izvoljen za podstarosto. Na pobudo okrajnega glavarja grofa Attemsa mu je leta 1898 cesar Franc Jožef podelil priznanje za prispevek pri razvoju Mozirja. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/goricar-anton/

18. oktobra 1920 se je v Kranju rodila Helena Puhar, slovenska pedagoška svetovalka, pisateljica in urednica

Kamra.si, 18. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. oktobra 1920 se je v Kranju rodila Helena Puhar, slovenska pedagoška svetovalka, pisateljica in urednica. Umrla je 30. aprila 1968 v Ljubljani. Po končanem šolanju na mariborskem učiteljišču je leta 1941 nastopila prvo službo v Beli krajini, kjer je poučevala dve leti. Leta 1943 je odšla v partizane. Nekaj mesecev je bila brigadna bolničarka, nato pa je odšla v glavni odbor AFŽ za Slovenijo. Ker je bila spretna v pisanju, je začela sodelovati pri različnih publikacijah, ki so nastajale v partizanskih tiskarnah. Po vojni je bila urednica revije Naša žena. Kasneje je bila nekaj časa načelnica Urada za tisk in propagando pri Svetu za varstvo matere in otroka in leta 1955 tudi soustanoviteljica Vzgojne posvetovalnice v Ljubljani, pozneje Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Tu je delala kot svetovalka in direktorica vse do leta 1968, ko je umrla, stara le dobrih 47 let. Bila je sooblikovalka interdisciplinarne strokovne zasnove, ki je temeljila na individualnem delu z ljudmi v stiski. Vodila jo je resnica, da je pravi vzgojitelj lahko le človek, ki mu vzgojiteljsko delo ni le služba, temveč poklic. Menila je, da bi se šola morala prilagoditi otrokovim sposobnostim ter da je šolski sistem, ki obravnava vse otroke enako ter od vsakega zahteva in pričakuje isto, zgrešen. Zagovarjala je tudi neavtoritarno, do otrok prijazno vzgojo ter bila pobudnica širjenja spolne vzgoje v šole. Vse njeno znanje in delo je bilo namenjeno mladim in staršem. O razmerjih med starši in otroki, vzgojnih težavah in stiskah je napisala veliko člankov in razprav, ki so bili objavljeni v različnih časopisih ter v poljudnih in strokovnih revijah (Otrok in družina, Teorija in praksa, Naša žena, Naši razgledi), predavala je učiteljem, staršem in mladostnikom ter s številnimi predavanji nastopila na radiu in televiziji. Po njej so poimenovali osnovno šolo v Kranju. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/puhar-helena/Av
še novic