Novice

arhivi

"Zeleni in digitalni arhivi v Evropski uniji za vsakogar"

Arhiv RS, 5. november 2021 ― V okviru predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije smo v Arhivu Republike Slovenije 4. novembra v studiu Gospodarskega razstavišča v Ljubljani izvedli dva spletna dogodka, posvečena aktualni problematiki evropskih arhivov. Dopoldne je bil organiziran 29. sestanek Evropske arhivske skupine (EAG), na povabilo in pod vodstvom predstavnikov Evropske komisije (vabljene samo članice EU), popoldne pa 42. sestanek direktorjev nacionalnih arhivov članic EU (EBNA).

Predstavitev znanstvene monografije Aleksandra Lorenčiča

Kamra.si, 4. november 2021 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vas v sredo, 10. novembra 2021, ob 11.00 vabi v razstavišče knjižnice, na predstavitev znanstvene monografije Aleksandra Lorenčiča From dreams of "second Switzerland" to capitalism without a humane face. Število obiskovalcev je omejeno, potrebne so predhodne prijave in izpolnjevanje PCT pogoja. Dogodek bo mogoče v živo spremljati tudi na You Tube kanalu knjižnice. Vabljeni!

3. novembra 1849 se je v Radovljici rodil Janez Vurnik (mlajši), podobar in konservator

Kamra.si, 3. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. novembra 1849 se je v Radovljici rodil Janez Vurnik (mlajši), podobar in konservator. Umrl je 18. marca 1911 v Radovljici. Osnovno šolo je obiskoval v Radovljici. Med leti 1860-62 je dve leti realke obiskoval v Ljubljani. Učil se je pri očetu Janezu. Leta 1873 je obiskal svetovno razstavo na Dunaju. V letih 1877-78 je delal v kiparski delavnici v Laasu na Tirolskem. Leta 1889 je prevzel očetovo delavnico. Od leta 1894 dalje je bil član odbora Društva za krščansko umetnost v Ljubljani. Od leta 1904 dalje je bil konservator Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. Med leti 1907-11 je bil zaposlen kot učitelj risanja na obrtni šoli v Radovljici. Bil je izjemen erudit. Odlično je poznal zgodovinske sloge. Ustvarjal je v neogotskem in neorenesančnem slogu. Izdeloval je oltarje in drugo cerkveno opremo, kipe so večinoma delali njegovi pomočniki. Izdeloval je načrte za znamenja, nagrobnike in stenske poslikave. Med njegova najpomembnejša dela sodijo tabernakeljski veliki oltar na Brezjah, stranska oltarja in krstilnik na Bledu, veliki oltar na Ljubnem ob Savinji, spomenik Josipini Hočevar v Radovljici in portretna medaljona na nagrobnikih Simona Jenka v Kranju in Lovra Pintarja v Preddvoru.  

Poskus pomiritve sredi vojne vihre

Arhiv RS, 1. november 2021 ― Pričujoča arhivalija je prepis pisma odvetnika dr. Lojzeta Udeta (1896–1982) stanovskemu kolegu dr. Albinu Šmajdu (1904–1946), vidnemu članu Slovenske ljudske stranke. Pismo z dne 21. aprila 1943 sicer ni edino, s katerim je želel Ude doseči pomiritev med domačima sprtima stranema, vendar je izredno povedno in ima tudi velik simbolni pomen. Pismo, ki je takrat izzvenelo v prazno, se je v »udbovskem arhivu« ohranilo v dveh izvodih (prepisih).

31. oktober - svetovni dan varčevanja

Kamra.si, 31. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. oktober - svetovni dan varčevanja  31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Na tem kongresu je bilo 354 predstavnikov približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja tako za sodobna gospodarstva kot za posameznike. Svetovni dan varčevanja se po zadnjih podatkih praznuje v 80 državah. Varčevanje ima v Sloveniji precej dolgo tradicijo (približno dve stoletji), saj se je kot prva bančna dejavnost na Slovenskem pojavilo prav hranilništvo. Prvi in hkrati najstarejši denarni zavod na Slovenskem je bila Ljubljanska hranilnica, ustanovljena leta 1820. Leta 1845 je bila preimenovana v Kranjsko hranilnico. Sledilo je obdobje ustanavljanja številnih mestnih hranilnic in kreditnih zadrug, imenovanih posojilnice. Leta 1900 je bila ustanovljena prva slovenska delniška banka, Ljubljanska kreditna banka, in s tem se je začel razvoj slovenskega bančništva. Vir: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8337

Marika Vicari - As I walk

Kamra.si, 29. oktober 2021 ― Galerija mesta Ptuj vabi na predstavitev kataloga aktualne razstave MARIKA VICARI - AS I WALK. Srečali se bomo v soboto, 30. oktobra 2021 ob 10.00 v Galeriji mesta Ptuj.  Iz besedila v katalogu (Marjeta Ciglenečki): Marika Vicari je svojo najnovejšo razstavo naslovila As I walk/Kakor hodim. Naslov je pomenljiv in v bistvenem označuje njen način risanja in slikanja, ki ni zamejen le na čas, ko umetnica rokuje s svinčnikom in akvarelnimi barvami, pač pa so razstavljena dela rezultat njenega življenjskega ritma, v katerem imajo pohajanja pomembno mesto. Podobe dreves in gozdov, ki so ponavljajoči se motiv Marikinih risb, so se ji vtisnile v spomin in zavest med sprehodi, naj bo v okolici Vicenze, kjer je njen dom, ali tudi kjerkoli drugje, lahko celo v urbanih sredinah, pomembno je, da jo okolje prevzame in posrka vase. Prepusti se poti in korakom, ki omogočajo prepletanje misli in spominov. Marika Vicari je široko razgledana po vseh zvrsteh umetnosti, še posebej se poglablja v fotografijo, je pa tudi zvesta in tenkočutna bralka leposlovja, poezije in filozofskih spisov. Ko se vse omenjeno spoji v njeni občutljivi notranjosti, se izkaže, da jo prehojene poti vračajo nazaj k njej sami in k razmisleku o krhkosti našega planeta in človeka, ki se zdi v tem svetu izgubljen. In kar je še pomembnejše: umetnica vabi tudi gledalce, da se ji pridružimo. ... O avtorici (Marjeta Ciglenečki): Marika Vicari je ustvarjalka z diplomo beneške Akademije lepih umetnosti in specializacijo iz vizualnih umetnosti in produkcije, ki jo je opravila na beneškem Vseučilišču za arhitekturo. Izhaja iz okolja, kjer je umetnost doma, kot radi pravimo, saj se nam tako v Benetkah kot v Marikini rojstni Vicenzi na vsakem koraku razkrivajo vrhunske umetnine. S slovensko Štajersko jo je povezala življenjska usoda; poročila se je s slikarjem Jernejem Forbicijem, po rodu iz Strnišča pri Kidričevem. Živita v Creazzu blizu Vicenze, a pogosto zahajata v Strnišče in na Ptuj, kjer vsako poletje organizirata fes

29. oktobra 1992 je v Ljubljani umrla Helena Gizela Stupan, arheologinja, slavistka in germanistka

Kamra.si, 29. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktobra 1992 je v Ljubljani umrla Helena Gizela Stupan, arheologinja, slavistka in germanistka. Rodila se je 21. aprila 1900 v Kranju. Rodila se je v Kranju v družini prof. dr. Josipa Tominška, znanega slavista, šolnika, planinca in urednika Planinskega vestnika, ter Nemke Barbare, roj. Hafner. Osnovno šolo je obiskovala v Ljubljani, klasično gimnazijo pa delno tudi v Gorici. Družina se je preselila v Maribor, ker je oče postal ravnatelj tamkajšnje klasične gimnazije. V Gradcu je študirala slavistiko, germanistiko in romanistiko. Izpopolnjevala se je tudi na univerzah v Strassbourgu, pariški Sorbonni in na Karlovi univerzi v Pragi. Ob študiju je poučevala za preživetje, saj je njen oče hčerke podpiral samo do konca srednje šole. Zatem se je vpisala na graški univerzi na filozofijo (smer arheologija) in tam je leta 1925 tudi doktorirala. Po končanem študiju je na zagrebški univerzi diplomirala iz slovenščine in nemščine (glavni predmeti) ter češčine (stranski predmet). Vmes je poučevala na različnih šolah v Mariboru in na počitniških tečajih v Pragi in Göttingenu.Poročila se je leta 1932 s Bogomirjem Stupanom, ki je bil profesor zgodovine. Dobila sta sina Mitjo in hčerko Tanjo. Med nemško okupacijo je bila z otroki zaprta v mariborski kasarni, zaplenili so jim stanovanje in bogato knjižnico v njem, nato pa so jo z možem in otroki 22. junija 1941 izgnali v Srbijo. Živeli so v veliki stiski, dokler ni Stupanova dobila zaposlitve na gimnaziji v Knjaževcu, kjer je med letoma 1941 in 1945 poučevala nemščino in francoščino.Po koncu vojne se je družina vrnila v Maribor, Stupanova pa je spet dobila delo na klasični gimnaziji med 1945 in 1952. Njen mož je bil službeno prestavljen v Ljubljano, zato se je družina znova preselila tja. Od 1952 do upokojitve leta 1959 je bila ravnateljica gimnazije na Viču. Delo z mladimi je vedno imela najraje in se mu ni mogla odpovedati, zato je svoje pedagoško poslanstvo nadaljevala na Filozofski fak

29. oktober 2004 - Škocjanske jame sprejete v svetovno mrežo območji MAB kot biosferno območje Kras

Kamra.si, 29. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktober 2004 - Škocjanske jame sprejete v svetovno mrežo območji MAB kot biosferno območje Kras Kulturno dediščino na biosfernem območju Kras sestavljajo arhitekturne, kamnoseške in arheološke mojstrovine, ki s svojo obnovo in predstavitvijo ponovno zaživijo. Z raziskavami zbiramo pričevanja minulih dni, da bi lahko bolje spoznali in varovali zapuščino svojih prednikov.    Vir: https://www.park-skocjanske-jame.si/informacije/certifikati#a_mab   Priporočamo: https://www.park-skocjanske-jame.si/vsebina/skocjanske-jame/osebna-izkaznica-jam  

28. oktobra 1958 je v New Yorku umrl Alojz Kuhar, doktor znanosti, ekonomist, izseljeniški duhovnik, pravnik in zgodovinar

Kamra.si, 28. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. oktobra 1958 je v New Yorku umrl Alojz Kuhar, doktor znanosti, ekonomist, izseljeniški duhovnik, pravnik in zgodovinar. Rodil se je 18. junija 1895 v Kotljah.  V osnovno šolo je začel hoditi leta 1902, kasneje pa je obiskoval gimnazijo v Celovcu, kjer je maturiral z odliko leta 1914. Odločil se je za študij bogoslovja in 18. junija leta 1918 tudi doživel posvetitev v duhovnika. Kot kaplan je najprej služboval v Črni na Koroškem, a se je zaradi bojev na Koroškem že maja 1919 umaknil v Ljubljano. Istega leta je odšel v Pariz, kjer je študiral politične vede in časnikarstvo. Leta 1923 je diplomiral na Ecole libre des Sciences politiques.
Retrospektiva Tatjane Ivančić (2021-10-27)

Retrospektiva Tatjane Ivančić (2021-10-27)

DIVA video arhiv, 27. oktober 2021 ― V sodelovanju s Slovensko kinoteko že tradicionalno obeležujemo Svetovni dan AV dediščine (27. oktober). Letos smo k sodelovanju povabili Kinoklub Zagreb (KKZ), pri katerem so nedavno, v sodelovanju z Avstrijskim filmskim muzejem na Dunaju (Österreichisches Filmmuseum), digitalno restavrirali dela mojstrice amaterskega filma, Tatjane Ivančić. Predvajanih bo štirinajst digitalno restavriranih kratkih filmov, ki so nastali med letoma 1969 in 1979. Uvod v projekcijo in p...

Nadgradnja Registra elektronske hrambe

Arhiv RS, 27. oktober 2021 ― Od 2. novembra 2021 bo potekala nadgradnja Registra elektronske hrambe. Zaradi nadgradnje na novo različico bodo registri ponudnikov opreme in storitev, certificirane opreme in potrjenih notranjih pravil začasno nedostopni. V kolikor podatke iz registrov nujno potrebujete, se prosimo obrnite na glavno pisarno arhiva po elektronski pošti.

27. oktobra 1884 se je v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu rodil Jakob Špicar, ljudski dramatik, gledališki igralec, režiser in prevajalec

Kamra.si, 27. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. oktobra 1884 se je v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu rodil Jakob Špicar, ljudski dramatik, gledališki igralec, režiser in prevajalec. Umrl je  17. februarja 1970 v Ljubljani. Rodil se je na avstrijskem Koroškem, v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu. V letih šolanja od 1890 do 1902 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nadaljeval šolanje na gimnaziji v Beljaku in Celovcu. V celovškem Marijanišču je napisal prvo igrico. Od 1902 do 1905 je služboval v občinskih in sodniških službah na Koroškem. V letu 1905 je ustanovil v Podravljah društvo »Sloga« ter obnovil tradicijo slovenskih ljudskih iger na Koroškem. Napisal je enodejanki Eno uro sodnik in Zmagali smo. Dve leti (1905-1906) je delal v odvetniški pisarni v Ljubljani. V obdobju po letu 1906 in vse do leta 1932 je bil višji uradnik na Jesenicah in kasneje zaposlen v posojilnici v Radovljici. Tu je bil ravnatelj posojilnice od leta 1914. Uspešno je vodil sokolski oder tako na Jesenicah kot v Radovljici. Pisal je predvsem v koroške časopise (Mir) in pozneje v drugo napredno slovensko periodiko. 1909. leta se je poročil s Šuštarčevo Marico, vneto igralko in režiserko, ki mu je stala ob strani tudi pri njegovem dramskem delu. Lotil se je dramatizacije Sketove Miklove Zale (1908) in njena krstna uprizoritev je bila v februarju 1909. leta. Na njegovo pobudo so leta 1910 na Jesenicah ustanovili gledališko društvo, ki mu je predsedoval in bil od leta 1912 njegov častni član. Nastopal je kot režiser in igralec. Napisal je igro Razdor, katere rokopis je zgorel v požaru Narodnega doma v Trstu. Nekatere njegove igre so izšle tudi v knjižni obliki (1922-1942), precej gradiva v rokopisni in slikovni obliki hrani Koroška osrednja knjižnica Ravne, nekaj gradiva je v Gledališkem muzeju v Ljubljani in nekaj v Radovljici. V začetku druge svetovne vojne 1941. leta se je v zadnjem trenutku umaknil pred gestapom z Gorenjske v Ljubljano. V februarju 1942 so ga zaprli Italijani in je bil določen

Začela se je dolgopričakovana selitev osrednje enote Mariborske knjižnice

Kamra.si, 26. oktober 2021 ― Uresničujejo se dolgoletni upi Mariborske knjižnice, da njena osrednja enota na Rotovškem trgu dobi nove prostore. V času gradnje Centra Rotovž bosta Knjižnica Rotovž in Čitalnica začasno domovali v prostorih Trgovskega centra City na Trgu Leona Štuklja. 18. oktobra 2021 se je začela selitev gradiva na nadomestno lokacijo. V akciji, ki smo jo poimenovali "Selimo pamet", so sodelovali mnogi znani Mariborčani. Del gradiva osrednje enote so nam 21. oktobra pomagali preseliti tudi naši bralci in podporniki knjižnice z živo verigo. Predstavljamo vam del utrinkov iz prvega tedna selitve. Vabljeni k ogledu!  

26. oktobra 1962 se je na Zgornjem Jezerskem rodil Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar

Kamra.si, 26. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... 26. oktobra 1962 se je na Zgornjem Jezerskem  rodil  Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar. Umrl je 16. septembra 2019 na Zgornjem Jezerskem.  Davo Karničar je bil alpinist, ekstremni alpinistični smučar, učitelj in trener smučanja, alpinistični inštruktor, gorski reševalec, reševalec letalec, vodnik lavinskega psa, bivši tekmovalec v svetovnem pokalu alpskega smučanja, republiški članski prvak in podprvak Balkana v veleslalomu ter serviser v svetovnem pokalu. Od leta 1980 do 2010 je opravil preko 1500 alpinističnih tur. Presmučal je velike alpske stene tako v Sloveniji (Triglav, Jalovec, Špik, Kočna) kakor tudi v Alpah (severozahodno steno Eigerja in vzhodno steno Matterhorna).Kot prvi Slovenec se je spustil po zaledenelem slapu (Sinji slap nad Jezerskim); do leta 2010 že sedemkrat! Opravil je tudi najtežjo presmučano alpinistično smer v Sloveniji, t. j. Fritsch-Lindenbach v S steni Grintovca.Leta 1995 je z bratom Drejcem prvi smučal z Anapurne (8091 m). Med letoma 2000 do 2006 se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih kontinentov.Leta 2000 je dobil Bloudkovo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za izjemen smučarsko – alpinistični dosežek s spustom z Mount Everesta, kar je v zgodovini himalaizma odprlo povsem novo poglavje in znova poneslo ime Slovenije v svet.Leta 2000 ga je revija Men’s Journal proglasila za najboljšega ekstremnega športnika na svetu, mednarodno združenje športnih novinarjev pa ga nominiralo za nagrado World Alternative Sportsperson.Do 2019 je vodil »šolo gorništva in smučanja« na Jezerskem.   Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/karnicar-davorin-davo/  

26. oktobra 1890 je v Firencah umrl Carlo Collodi (pravo ime Carlo Lorenzini), italijanski pisatelj, novinar in publicist

Kamra.si, 26. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. oktobra 1890 je v Firencah umrl Carlo Collodi (pravo ime Carlo Lorenzini), italijanski pisatelj, novinar in publicist. Rodil se je 24. novembra 1826 v Firencah. Collodi je psevdonim, ki ga je uporabljal od 1856 dalje, povzel po rojstni vasi svoje matere (Angela Orzali). Najbolj je znan po delu Ostržek. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Carlo_Collodi

26. oktobra 1911 se je na Jesenicah rodil Jaka Čop, gornik in fotograf

Kamra.si, 26. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. oktobra 1911 se je na Jesenicah rodil Jaka Čop, gornik in fotograf. Umrl je 5. januarja 2002 na Jesenicah.  Izhaja iz znane planinske družine Čopov. Njen najbolj znani član je prav gotovo alpinist, gorski vodnik in reševalec, Joža Čop. Tudi Jakov oče Jakob je bil velik ljubitelj gora. Kot gorski vodnik je obiskal številne vrhove. Dolgo let je bil gospodar koče na Golici, leta 1934 pa med ustanovitelji in odborniki jeseniške podružnice Slovenskega planinskega društva. Mati Ivana, je bila lastnica kavarne sredi Jesenic, ki je delovala do konca druge svetovne vojne. To je bil razlog, da je bil Jaka po osnovni »izobrazbi« natakar. Za ta poklic se je po opravljeni meščanski šoli na Jesenicah in gostinski šoli v Ljubljani praktično uril v znani ljubljanski kavarni »Zvezda«. Zaradi poškodbe kolena pa ga ni mogel opravljati.  Zaposlil se je v jeseniški železarni, kjer je do upokojitve delal v tehničnem biroju. Domača kavarna je bila shajališče in zbirališče številnih znanih planincev, ki so polni doživetij z gora v Jaku budili radovednost in ljubezen do planinskega sveta. Ko se je zaposlil je ves svoj prosti čas preživel v gorah. »Od mladosti sem si želel, da bi v življenju nekaj ustvaril. Kar koli, samo da ne bom predmet samemu sebi. S fotografijami in gorami sem srečal lepo priložnost«. Prvo fotografijo je posnel pri desetih letih. Vzornik mu je bil jeseniški fotograf Fran Pavlin. Za prvi motiv s pravo krajino je izbral Plavški Rovt s kmetijo in zadaj na modrem nebu kot sneg svetlo goro. »Ves v pričakovanju sem razvijal ploščo: počasi se je pokazala krajina, kmetija,…gore pa od nikoder… Krivil sem aparat, ploščo in razvijanje.« Po tem neuspelem poizkusu se je včlanil v fotoamaterski odsek Turistovskega kluba Skala na Jesenicah in že po nekaj letih so bili vidni prvi uspehi.  Po drugi svetovni vojni je sodeloval na mnogih razstavah doma in v tujini in na njih za svoje fotografije prejel različna odlikovanja. Še posebej se je njeg
še novic