LJUBLJANA – Muzej novejše zgodovine – Kruha in iger: Slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945

LJUBLJANA – Muzej novejše zgodovine – Kruha in iger: Slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945

Simboli polpretekle zgodovine, 23. december 2023 ― Lokacija: Slovenija; Ljubljana (Tivoli)Opis: Razstava Kruha in iger: Slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945 predstavlja slikarska dela, ki jih je ustvaril Tone Kralj v obdobju druge svetovne vojne. Ta dela razkrivajo tenkočutno, pronicljivo in drzno osebnost, ki je s svojim čopičem, tušem ali dletom zapisovala realnost svojega okolja in se nanjo kritično odzivala. V času druge svetovne vojne so nastala zelo prepoznana umetnikova dela, na primer Cirkus Nazi, Rapallo in Bežeča mati, nastale pa so tudi številne poslikave v primorskih cerkvah, ki veljajo za simbol kljubovanja proti fašizmu in raznarodovanju. Bolj ko so bile slovenska beseda, kultura in misel prepovedane, bolj so bila Kraljeva dela kritična do sočasnih dogodkov. Že v času nastanka so bila ta dela spodbuda slovenskim prebivalcem in pojem upora v sliki. Danes veljajo za poveden dokument časa, primer drzne samosvoje ustvarjalne poti umetnika in tudi primer moči oz. vpliva, ki jo lahko ima umetnost v družbi. Vir: Spletna stran Muzeja novejše zgodovine https://www.muzej-nz.si/si/razstave/stalne-razstave/1847-Kruha-in-iger-Slikarstvo-Toneta-Kralja-1941-1945

1986 Velike Bloke – Koline (1)

Stare slike (Cerknica), 23. december 2023 ― Breda Turšič iz Begunj pri Cerknici pripravlja jetrca za malico. Dogodek, ki se je ponavljal skozi več let, se dogaja v osemdesetih letih 20. stoletja. Slike so nekoliko mlajše. Gospod Mazij je lepo napisal, kako so se imeli fajn na kolinah. Jaz vam bom pa povedala, kako zgledajo koline z vidika dekle, tiste najnižje. Za […]

Andrzej Sapkowski: Vilinska kri

Koridor, 22. december 2023 ― Roman, ki črpa iz tradicije žanra, to tradicijo pa tudi prepogiba na neklasične načine, vse v službi želenega učinka. The post Andrzej Sapkowski: Vilinska kri appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Ervin Hladnik Milharčič: Izrael in Palestina

Miha Mazzini, 22. december 2023 ― Z Ervinom Hladnikom Milharčičem, legendo slovenskega novinarstva in dolgoletnim dopisnikom iz Bližnjega vzhoda, se pogovarjava o Izraelu in Palestini, o tem, kako se je začelo in nadaljevalo in prišlo do sedanje tragedije. Obnoviva poskuse mirovnih procesov, upanje na obstoj dveh držav, ki je očitno zamrlo pod vplivom skrajnežev. Kronologija tragedije za tiste, ki jih zanimajo poglobljeni vzroki in ne le internetno navijanje.

1920, neznano kje – Jaša Kraševec

Stare slike (Cerknica), 22. december 2023 ― Fotografija je iz albuma dr. Viktorja Kraševca ml. iz Vrhnike, na njej pa, po vsem sodeč, njegov stric. Na osnovi knjige Francija Strleta Partizanski volk samotar, ki govori o življenju Viktorja Kraševca starejšega, partizana in organizatorja odpora, in napisa “Jaša” na zadnji strani te slike, domnevam, da je na njej Viktorjev starejši brat Jakob ali Jaša kot […]

1976 Mašun – Petrovčičevi na Mašunu

Stare slike (Cerknica), 21. december 2023 ― Fotografija je bila posneta na Mašunu leta 1976. Kaj je bil povod tega obiska ni znano, veselica, obletnica ali pa kar piknik v prelepi naravi v osrčju snežniških gozdov. Od leve: Miljana (roj. Juvančič) žena Jožeta, sin Jože, Mira Petkovšek (Tonetova sestra), mama Avguština Petrovčič, sin Rudi, Tone Petkovšek (mož hčerke Justine), Mitja (sin Juste). […]

Paradiž

Koridor, 19. december 2023 ― V načinu življenja, kot ga poznamo, je vzniknila nošnja mask. Ne medicinskih, ki smo jih nosili v obdobju covid-19, pač pa tistih navideznih. The post Paradiž appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

1914 Rakek – Oddelek za varovanje železnice

Stare slike (Cerknica), 19. december 2023 ― Na sliki so od leve poročnik (leutnant) Josip Kropač, nadporočnik (oberleutnant) Ignaz Elsner in nadporočnik Gerstenmayer. Slikali so se 11. oktobra 1914 pred hišo postajenačelnika na Rakeku. Hišo je prepoznal Klemen Ponikvar. Fronta na zahodu Slovenije je bila prometno preskrbljena z železniškimi progami. Najpomembnejša je bila Južna železnica Dunaj-Trst. Glede na lego fronte je bila […]
MILJANA CUNTA

MILJANA CUNTA

Kreativni razred, 18. december 2023 ―     Govor Miljane Cunta na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu       foto Marjan Pogačnik Spoštovane visoke gostje, spoštovani visoki gosti, drage kolegice in kolegi,ljubiteljice in ljubitelji literature in poezije. Pesem se rodi v samoti. Človek lahko prehodi dolge poti, veliko doživi, ljubi in zapušča – a pred vsako pesmijo bo sam. Hilde Domin je o tem občutju zapisala: »Ptice molčijo, / slišiš samo lasten korak / in tiste, ki jih noga / še ni naredila, vendar jih bo.« Kdor je kdaj izkusil ustvarjalno osamo, ve, kako točni so ti preprosti verzi. Nepopisan list je kraj tesnobe in pričakovanja. Razdalje, ki se razpirajo navznoter, so večje od vseh, ki jih je človek kdaj prehodil. Nenadoma ni več pomembno, kdo je, ampak kdo še lahko postane. Če želi priti do odgovora, mora stopiti v prazno.»Ni prav veliko stvari, ki jih počnemo čisto sami,« pravi Kathleen Raine, »rojstvo, molitev, smrt; in umetnost. Le malo ljudi ima rado samoto, mnogi je ne zdržijo. Pesniki morajo imeti veliko moč, da zdržijo aktivno in neizprosno samoto. Samoto, četudi sredi sveta.«Vzgib, ki človeka sili v samoto pesmi, je bil skozi zgodovino različno poimenovan: blaznost, manija, zaradi katere je treba pesnike izgnati iz idealne države, moram, ich muss, ki se prebudi v najtišji uri noči in ne pusti spati, veselje do igre, do ludističnega preobračanja pomenov, in celo alternativa samomoru, ki preusmeri rušilne misli v gradnjo novih svetov. Različna literarno-zgodovinska obdobja so izumljala svoje definicije pesništva. V hišo poezije so vstopali skozi vrata literarne teorije, jezikoslovja, filozofije, psihologije, psihoanalize, teologije, ekologije … Svoje so dodali pesnice in pesniki, ki so lastno početje opisovali z zanosom, kot takrat, ko govorimo o najgloblji želji. O želji, ki je stara toliko kot človeštvo samo.A z definicijami poezije smo na trhlih tleh. Ko razstavimo pojočo skrinjico, da bi izvedeli, kako deluje, nam v rokah ostanejo posamezni deli, žalostno nepovezani in neuporabni.Poez

Sv. Trojica 1975/76 – 3. in 4. razred

Stare slike (Cerknica), 18. december 2023 ― Na sliki so: Sonja Otoničar 3.r (Hribarjevo), Danica Kraševec 3.r (Hribarjevo), Franci Mestek 3.r. (Hiteno), Danica Mestek 3.r (Bočkovo-Graben), za njo je poštar Andrej Seljak, Jana Škrlj 3.r (Sleme), Alojzij Seljak 3.r (Lovranovo), Milan Otoničar 3.r (Sleme), Metod Kraševec 4.r (Jeršanovo), Ludvik Mramor 4.r (Ulaka), učiteljica Milka Mišič, Bojan Korošec 4.r (Hiteno), zadaj kuharica Micka […]
še novic