Kreativni razred, 20. november ― PRIDI NA GNOZ PROTEST  Genocid se Nadaljuje, Okupacija se Zaostruje Pred kratkim naznanjen t.i. Trumpov mirovni načrt za Gazo je sicer obljubil prekinitev ognja, konec stradanja prebivalstva in konec trpljenja Palestincev. Vendar pa Izrael še vedno ubija, strada, razseljuje palestinske otroke, grozi družinam palestinskih zapornikov, na Zahodnem bregu pa pospešeno gradi nove naselbine in terorizira prebivalstvo. Od sedaj naprej bo to počel celo z blagoslovom Varnostnega sveta, potem ko so ZDA sklenile dogovore o bodočih kupčijah in vanjo vključile tudi naivno Slovenijo. Če danes dopustimo teptanje mednarodnega prava v Palestini, kje bo poteptano jutri? Tega ne moremo in ne smemo dovoliti. Zato skupaj ustavimo vladavino nasilja in kapitala! Za uro, dve, dan ali dva se ustavimo in poglejmo svet od blizu, pomislimo na prihodnost palestinskih otrok in vseh naših otrok, ki odraščajo v ta svet. Vemo, da sta genocid in apartheid v Palestini le utelešenje najhujše sprevrženosti tega sveta. Tu pa so še Sudan, DR Kongo, Ukrajina ... Odpravimo se na ulice v petek, 28.11., od 15. ure dalje in pokažimo, da nam je mar! Zberimo se povsod, po centrih vasi in krajev, pred občinskimi prostori in mestnimi hišami! Skupaj izrecimo glasen NE okupaciji Palestine in nadaljevanju genocida! In jasen DA za svobodo in za prihodnost, enakopravno za vse Palestince. Z lonci in pokrovkami, plakati in transparenti se pridružimo akcijam, ki bodo ta dva dneva potekale po vsej Evropi!  Združenje pobud za solidarnost s Palestino Petek, 28.11, Ljubljana  15.00 Prešernov spomenik:  Ustavimo vse! Prinesite lonce, pokrovke in transparente!  17.00 Lučke za Gazo!  19.00 Klub Kazina: Koncert Dan Sredozemlja za Palestino: palestinska, sirijska, libanonska in slovenska glasba.  Sobota, 29.11, Ljubljana  11.00 Prešernov spomenik:  Obeležitev mednarodnega dneva solidarnosti s palestinskim narodom Decembra bo Slovenija predsedovala Varnostnemu svetu ZN. Slovenija je bila članica VS v letih 2

Kreativni razred, 15. november ― Januarja 1978 je znani mislec in revolucionarni ideolog Ivan Illich prišel v Sevagram, da bi odprl konferenco. Med bivanjem je večino časa preživel v Gandhijevi koči. Srkal je njen mir in njen duh ter ju v svojem otvoritvenem govoru na konferenci poskušal izraziti v svojem neponovljivem slogu. Nastal je edinstven poklon preprosti stavbi in temu, kar predstavlja.   Prijatelji! Danes zjutraj, ko sem sedel v tej koči, v kateri je živel Mahatma Gandi, sem poskušal v sebe vsrkati duha njenega koncepta in njeno sporočilo. Dve stvari v tej koči sta me navdušili. Ena je njen duhovni vidik, druga pa njeno udobje. Poskušal sem razumeti Gandijev pogled na gradnjo koče, zelo mi je bila všeč njena preprostost, lepota in urejenost. Koča razglaša načelo ljubezni in enakosti vseh. Ker je hiša, ki mi je bila dodeljena v Mehiki, v mnogih pogledih podobna tej koči, sem lahko razumel njen duh. Ugotovil sem, da ima koča sedem različnih prostorov. Ko vstopiš, je prostor, kjer odložiš čevlje in se fizično in duševno pripraviš na vstop v notranjost. Sledi osrednji prostor, ki je dovolj velik, da sprejme veliko družino. Danes zjutraj ob štirih, ko sem tam sedel in molil, so štirje ljudje sedeli z mano, naslanjali so se na eno od sten, na drugi strani pa je bilo dovolj prostora za še enkrat toliko ljudi, če bi sedeli skupaj. To je soba v katero lahko stopi vsakdo in se pridruži drugim. Tretji prostor je tisti, kjer je Gandi sam sedel in delal. Obstajata še dve sobi – ena za goste in ena za bolnike. Obstaja tudi odprta veranda in prostorna kopalnica. Vsi ti prostori so med seboj smiselno in organsko povezani. Imam občutek, da bi se bogati ljudje, če bi prišli v to kočo, norčevali iz nje. Ko gledam z vidika preprostega Indijca, pa ne vidim razloga, zakaj bi morala biti hiša večja od te. Ta hiša je narejena iz lesa in blata. Niso je gradili stroji, ampak človeške roke. Jaz jo imenujem koča, vendar je v resnici dom. Med hišo in domom je razlika. Hiša je kraj, kjer človek hrani s

Kreativni razred, 8. oktober ― PRIDRUŽI SE MIROVNI FRONTI TU: MIROVNA FRONTA PRIDRUŽI SE  NE v mojem imenu! tu: NE v mojem imenu! VEČ NA: https://www.mirovni-institut.si/festival-miru/ Toliko s strani Mirovnega Inštituta, katerega iniciativi se pridružuje tudi GLAS LJUDSTVA in sporoča: Drage soborke, dragi soborci za mir in demokracijo, v času vse bolj poblaznelega oboroževanja in vojnega hujskanja je še toliko pomembneje, da se zavzemamo za mir. Da nismo tiho, ko nas prepričujejo, da je oboroževanje edina možnost. Da se oglasimo, ko si želijo orožarski dobičkarji razdeliti kar petino letnega proračuna naše države. Zato vas v soboto, 11. oktobra med 11.00 in 18.00 vabimo v Park Zvezda na FESTIVAL MIRU, ki bo prostor srečevanja, dialoga in ustvarjalnosti, kjer bomo skupaj razmišljali in delali za prihodnosti brez nasilja in orožja.  Skozi raznolik in zanimiv program bomo spoznavali različne poglede, iskali različne rešitve in na ljudski skupščini oblikovali predloge in zahteva za politične stranke pred parlamentarnimi volitvami! Da bomo zares slišani, potrebujemo vašo prisotnost in vaš glas!

Kreativni razred, 22. september ―   Pismo javnosti ob mednarodnem dnevu miru: Mir smo mi »Za mir se boriš – ne z orožjem, temveč z nepodkupljivostjo, vztrajnostjo, solidarnostjo in ljubeznijo.« (Milica, Srbija, Pisma o vojnah in miru)    Na Mirovnem inštitutu smo letos v okviru akcije  Živeti mir  zbrali pisma 24 ljudi, ki so doživeli vojno. Prihajajo iz Palestine, Ukrajine, Ruande, Bosne in Hercegovine, Sirije, Sudana, Afganistana, Konga, Jemna in drugih držav. Avtorice in avtorji v svojih zapisih pripovedujejo o bolečih izgubah, ki jih je prineslo nasilje, in ob tem poudarjajo neprecenljivo vrednost miru. Ob 21. septembru, mednarodnem dnevu miru, povzemamo njihove misli, saj najbolje vedo, kako je živeti v vojni in kako se gradi mir.    Mir se ne zgodi sam od sebe. Zahteva trdo delo, prizadevanje za spravo in pravičnost ter dialog, ki vključuje vse glasove.  Ljubezen in sočutje sta temelj. Empatija in skrb za druge ustvarjata vezi, ki gradijo skupnosti.  Solidarnost povezuje. Mir je kolektiven proces, ki raste iz pravičnosti, medsebojne podpore in odpora proti vsakršnemu zatiranju.  Enakost prinaša varnost. Kjer imajo ženske in manjšine enake pravice ter soustvarjajo odločitve, se razvija resničen mir.  Znanje daje moč. Dostopno izobraževanje, spodbujanje nenasilja in spoštovanje različnosti zagotavljajo enake možnosti in temelje za sožitje.  Mirovništvo je pot v prihodnost. Kultura miru in nenasilja vodi v varnejši in pravičnejši svet.  Dialog gradi mostove. Premaguje predsodke, nacionalizme in zaprtost ter nas povezuje.   Nihče od avtoric in avtorjev ni zapisal, da mir zagotavljajo oboroževanje, nove tovarne orožja ali reklamiranje vojske v šolah. Nasprotno – njihova pričevanja jasno kažejo, da moč družbe ne merimo po orožju, temveč po sposobnosti graditi in ohranjati mir, po gospodarstvu, političnem ugledu, kulturi, umetnosti, pravičnosti in družbeni povezanosti.

Kreativni razred, 9. julij ―   Predlog o Referendumu o izstopu iz NATA ni bil še dobro izrečen, že se je na RTVSLO začela kampanja proti izstopu iz NATA. Da nam ne bi niti slučajno padlo na pamet, da gremo ven iz NATA. Različni analitiki, ki jih na RTVSLO kličejo pred občinstvo, pa se niti ne dotaknejo resničnih problemov, zakaj ne NATO! Razkorak med tem, kaj želijo in zahtevajo na ulicah Evropejci in kaj počno in načrtujejo elite, je vse večji. Azijski model, ki kombinira plansko vodenje in privatno pobudo je uspešnješi od neoliberalnega individualizma in pred našimi očmi se Ameriški imperij dobesedno sesipa v prah. V danih razmerah se je pakta NATO polastila in si ga za svoje interese podredila liberalno imperialna elita, ki želi rešiti svoj ogrožen dominantni položaj v svetu.  Milijardne ukrepe sprejema ad hoc, preko noči, brez demokratične razprave in brez konsenza širše javnosti. S takim ravnanjem je zapravila ves  ugled Evrope in porušila vse demokratične standarde. Po drugi strani pa se ta ista elita brez hrbtenice v imenu Evropejcev plazi pred avtokratom Trumpom - zločincem, ki izganja tuje delavce, se brati z oligarhi in Netanyahujem, omogoča genocid, grozi Grenlandiji in Panami in brez povoda napade suvereno državo. Z našimi sredstvi za obrambo želi tako kupiti Trumpovo zavezništvo in si tako zagotoviti stalno financiranje in živo silo za nadaljevanje vojne v Ukrajini in vojaški spopad z Rusijo. Za kar nima  nobenega mandata s strani Evropskih državljanov, ki večinsko zahtevajo mir in ustavitev genocida v Gazi in vojne v Ukrajini. "Trumpov načrt pa je iz umirajoče Evrope prek prodaje plina in orožja izsesatu zadnje kaplje krvi." (Jože P. Damijan) Zato je vsakršno financiranje NATA v danih razmerah, kot bi naši ljudje skupaj z ostalimi Evropejci financirali lastno pogubo. Koliko pa je tem mrhovinarjem brez morale do ljudi, pa vidimo tako v Ukrajini kot v Gazi in še kje. Če bi izstopili iz NATA, bi gotovo morali v danih razmerah organizirati neke vrste samoobrambo, najbolje

Kreativni razred, 9. julij ― Kdo nas bo branil? Moj oče se je leta 1941 ob okupaciji Slovenije oz. razpadu Kraljevine Jugoslavije opredelil za Osvobodilno fronto in partizanski boj ter svobodo. Tudi sam sem se v letih 1990 in 1991 odločil za drugačno domovino kot je bila v okviru tedanje SFRJ, ki je razpadala po nacionalnih, ekonomskih, finančnih, pravnih, vojaško obrambnih, kulturnih, zgodovinskih, športnih in sploh obče človeških šivih. Če bi oba tako preračunavala lastne koristi, nevarnosti in posledice za vse okoli sebe, kot to delajo danes nekateri politiki in njihovi vestni podporniki, potem se verjetno nikoli ne bi odločil za nekatera dejanja, ki so presegala ozek osebni interes. To mi je prišlo na misel, ko spremljam vse silne razprave, ki pravzaprav to sploh niso. Gre za razne pomembneže od politike, do akademskih krogov in seveda novinarstva. Takšne »razprave« so bile po zadnjem glasovanju »nenačelne koalicije« v parlamentu glede referenduma o stroških Nata. Seveda je takoj, že po eni uri, sledila hitra »demokratična« »reakcija« užaljenega predsednika vlade dr. Roberta Goloba na spletu o »nasprotnem referendumu glede izstopa iz Nata.« Hkrati se je razvila živahna razprava vseh presenečenih natofilov. Bolj gre sicer za vseznalsko in vehementno vsiljevanje svojih stališč, kot za kakšno resno debato. In večni ter neuničljivi Janez Janša je zopet v središču pozornosti. Ne samo v Državnem zboru, kjer s predstavniki SDS ne reče nič, ampak tudi z obiskom ustaškega pevca Thomsona v Zagrebu. Postavlja pa se »bistveno« vprašanje. Ja, kdo nas bo pa branil, če nas napadejo »sovražni« Rusi, Kitajci, ali pa po novem – Islandija, Panama, tudi zavezniki in prijatelji Američani? Zaskrbljena predsednica države se še sprašuje, kaj si bodo pa mislili v tujini o nas? Sicer pa velja, da »ni nobene vojaške nevarnosti« za Slovenijo, kar sicer dobro vemo iz naše vojne zgodovine in ob vseh grobovih na naših tleh. Seveda se v debati takoj javijo bivši premier dr. Miro Cerar, ki ima izkušnje s postav

Kreativni razred, 5. julij ― Zgodovinski parlamentarni petek, 4. junija 2025. Nekoliko presenetljivo za vse politične akterje, to česar si največja parlamentarna stranka, Svoboda, ni želela - razpis posvetovalnega referenduma o višanju obrambnih izdatkov iz 2 na 3% BDPja do leta 2030, ki ga je bila predlagala Levica s podporo SDja - je bil izglasovan. Glasove je prispevala opozicijska SDS, da bi vnesla razdor v koaliciji ter posledično izsilila padec vlade in razpis predčasnih volitev. A slednje se ni zgodilo, vsaj še ne, je pa premier Golob vrnil nekako udarec z napovedjo referenduma tudi o samem članstvu v Nato. Jah, super kontra udarec, sem pomislil. Kar naenkrat priložnost h kateri pozivamo že vrsto let mirovniki, prepričani, da bi Slovenija živela bolje, varneje in ponosneje izven te druščine, kot nevtralna ali neuvrščena članica mednarodne skupnosti. In zamisli predsednika vlade ter Svobode sta seveda tako Levica kot SD veselo prikimali. Že takoj, po tem za fanse Nata posebej šokantnem dnevu, so se le ti oglasili, češ da se je šla politika neodgovornega početja. Med prvimi sam vodja SDS Janez Janša, ki se je čutil poklicanega ta del javnosti pomiriti s pojasnilom, da njegovi poslanke in poslanci niso bili nič hudega zagrešili ker je govora o le posvetovalnih in torej ne-zavezujočih referendumih, in da sploh za razveljavitev takega članstva je potrebna dvotretjinska parlamentarna večina, ki je ni. Nič bat, ostali bomo v Natu – njegovo sporočilo – karkoli bodo rekli ljudje. In, žal, ima prav, a ne glede na to, bo zanimivo in poučno za vse, vedeti kaj si vendarle državljanke in državljani Republike Slovenije mislijo o tem članstvu, po 22 letih vstopa vanj, ob bistveno spremenjenih geopolitičnih in geostrateških okoliščinah. Finci in Švedi, so recimo lani opustili tradicionalno, dolgoletno nevtralnost in vstopili v to zvezo – efekt Rusija nad Ukrajino -, medtem ko o tem še ne razmišljajo Švicarji, Avstrijci in Irci, navkljub vsemu trudu, ki ga vlagajo vodilni Nata in EU ter najmočnejših č