Kritičnega pogleda na zunanjepolitične teme je vse manj!

Kreativni razred, 30. april ― Se, ljudje božji, sprašujete kdaj, kako to, da tudi naše vlade, mislim na oblasti sveta, ki mu pripadamo, to je Zahod (Zveza Nato, Evropska unija, Svet Evrope…), ki se razglaša za najbolj civiliziranega in spoštljivega do vladavine prava, obnašajo do posameznih izzivov časa, ki ga živimo, podobnih lastnosti, enkrat tako, drugič drugače, odvisno od vlog njihovih protagonistov, oz. od tega ali so nam zavezniki ali ne?! Ob tem, ne pozabimo, da velja za vse in za vsakogar dogovorjen in predpisan mednarodni red. Govorimo o določilih mednarodnega prava, prava morja, humanitarnega prava ter Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, ki so predmet prepogostih kršitev. Problem je v tem, da ko jih kršijo izven našega ožjega mundusa jim to očitamo, jih obsojamo in sankcioniramo, ko jih mi pa, kot da smo v to skorajda primorani, da bi obranili neko drugo vrednoto sodobne civilizacije - človekove pravice in svobodo, oz. demokracijo. Tudi takrat, ko je vidno z vesolja, da ne gre za to, temveč za preprosto nadvlado, za uveljavitev naših geopolitičnih, geostrateških in ekonomskih ter ostalih neokolonialnih interesov, na račun koga drugega. Najbolj kričeč tovrstni primer je naš domači, evropski in širši zahodni odziv na vojno v Ukrajini, po ruski agresiji februarja 2022, ter na genocid v Palestini od oktobra 2023 dalje, ter na vojno z Iranom, ki sta ju konec februarja letos sprožila Izrael in ameriška administracija. V prvem primeru - po 4 letih in pol napadov in spopadov, cca 14 tisoč ubitih civilistov, od teh 2 tisoč otrok - sta Nato in EU zasuli Rusijo z na stotine sankciji, jo skušali mednarodno osamiti, ter z nenehnim oboroževanjem Ukrajincev z vse bolj sodobnimi sistemi, stavili - danes vidimo da zmotno - na njihovo končno zmago. V drugem pa - 63 tisoč pokončanih življenj v povsem sesuti Gazi, od teh 22 tisoč otrok, cca 2 tisoč v Libanonu in nekaj tisoč tudi v Iranu, z vodilnimi možmi vred - kar je botrovalo zavoljo obrambnih odzivov Irana in zaprtjem Hormuške oži

CITIZENS’ FREE TIME – A WELLSPRING OF COLOSSAL PROFITS

Kreativni razred, 22. april ― If we want to resist the system we live in, we first have to understand how it works. As Yanis Varoufakis points out, Facebook is worth billions because people work for it for free. Every post you upload to Facebook, Instagram, TikTok, and the rest adds to their cloud‑based capital. You create the value; they pocket the profit. This enormous accumulation of capital is possible because, in an age when everything and everyone is financialized, one domain remains unprotected and unpaid: citizens’ free time. It has become an open hunting ground for extracting unpaid labor. Sometimes this labor is voluntary; other times it’s mandatory, enforced by rules, procedures, and laws. Many companies — and even government offices and institutions — have already built this free reservoir into their business models or are rushing to update them in that direction. Wherever possible, they replace paid working hours with citizens’ free time. But no one exploits it as efficiently and shamelessly as the big tech oligarchs. Their business model outperforms all others for one simple reason: they have replaced paid labor time with unpaid leisure time. But this temporal resource is not a bottomless well. Citizens have less and less free time.What remains barely covers their most basic needs, leaving them in a growing state of time scarcity. People wonder where their free time has gone — yet the answer is clear: it has been siphoned off and converted into someone else’s capital. I am convinced that there is a direct causal link between democracy and citizens’ free time. The consequences of unrestrained exploitation of that time are devastating for the functioning of the state and for democracy itself. As citizens lose time, they lose the ability to participate in decisions about how society and the state are governed. This makes them increasingly vulnerable to exploitation. That is why I believe that within the current system, citizens’ time must be financially valued. Onl

ERA OF PARASITES

Kreativni razred, 25. marec ― ERA OF PARASITES Humans often believe we have risen far above other organisms and achieved an exceptional level of development. Yet if we consider that only about 1% of our genes differ from those of the fruit fly Drosophila, we may rightfully conclude that we behave in ways strikingly similar to all other living beings. We, too, practice reciprocal altruism, we cheat, and we parasitize. Throughout the history of political thought, the metaphor of the parasite appears again and again, as if thinkers intuitively sensed that parasitism is one of the fundamental forces shaping social life. Marx described capital as “dead labor that attaches itself to living labor and drains it,” an organism without vitality that survives only by feeding on the energy of others. Lenin spoke of “parasitic capitalism,” expanding at the expense of society like a tumor growing from the body while simultaneously weakening it. PARASITIC POCKETS OF IMPERIALISM ARE GROWING TODAYEven Lenin dealt with parasites. In Chapter X: Parasitic or Decaying Capitalism, on pages 112–118, Lenin explains that imperialism is no longer a young capitalism expanding production, but a capitalism that lives off colonial profits and financial speculation. He describes it as parasitic: capital accumulates in the metropoles, but not in the form of productive investments — rather as rents, interest, and dividends from the colonies. He emphasizes that this leads to stagnation for most of the population in developed countries, as wealth becomes concentrated in narrow layers. He uses the formulation that imperialism creates “parasitic pockets” — areas and strata that live off the exploitation of foreign lands, not their own labor. This is a sign that capitalism is entering its decaying phase, where internal contradictions deepen further. Funny how it feels as if this text could have been written today. Interest in parasites is once again rising in culture and science. In 1995, Japanese writer Hideaki S

Kdo je agresor in kdo žrtev?

Kreativni razred, 3. marec ― Ustanovna listina združenih narodov je jasna, prebrati jo je treba. 24. februar 2022 – ruski napad na Ukrajino »Putin je ravnokar sprožil obsežno invazijo na Ukrajino. Miroljubna ukrajinska mesta so tarča napadov. To je vojna agresije. Ukrajina se bo branila in zmagala. Svet lahko in mora ustaviti Putina. Čas za ukrepanje je zdaj,« na Twitterju zgodaj zjutraj zapiše ukrajinski zunanji minister Kuleba. Že takoj iz Bruslja skupna obsodba predsednice Evropske komisije, Ursule von der Leyen, predsednika Evropskega sveta, Charlesa Michela, ki na Twitterju sporočita, da »bo Kremelj odgovarjal za svoja dejanja«, enak odziv s strani generalnega sekretarja zveze Nato, Jensa Stoltenberga, ki za tisto jutro skliče izredno zasedanje veleposlanikov 30 članic zavezništva. Ostri obsodbi tudi iz Ljubljane. Premier Janez Janša tvitne, da mora »Rusija takoj umakniti svojo vojsko in v celoti spoštovati ozemeljsko celovitost Ukrajine,« ter pozove zaveznike k vzpostaviti območja prepovedi preletov, predsednik Republike, Borut Pahor, pa obtoži Rusijo za grobo kršitev mednarodnega prava in načela OZN o mirnem reševanju sporov ter izrazi solidarnost z državljani Ukrajine. Povejmo, da z zamenjavo vlade (Robert Golob) in predsednika Republike (Nataša Pirc Musar), se odnos do te vojne in do Rusije ne bo spremenil. 28. februar 2026 – ameriško-izraelski napad na Iran »Država Izrael je izvedla preventivni napad na Iran«, tako jutranje sporočilo obrambnega ministrstva. In iz Teherana poročajo, da sta v mestu odjeknili glasni eksploziji. V Jeruzalemu so se medtem oglasile sirene, ljudje po vsej državi pa so prejeli telefonska opozorila o "izjemno resni grožnji«. Izve se kmalu, da je bil napad usklajen z ZDA. Ameriški predsednik Trump na svojem družbenem omrežju »Truth Social« zapiše, da je Ameriška vojska začela obsežno vojaško operacijo v Iranu »z namenom odprave groženj, ki jih predstavlja iranski režim.« Predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Ant

BERITE TEORIJO, PA VAM NE BO TREBA KOLABORERATI

Kreativni razred, 25. februar ― "Drage novinarke in novinarji! Če bi popularizirali teoretske koncepte, če bi popularizirali poglede, ki so utemeljeni na dolgotrajnem teoretskem delu, potem poročilo, kakršno je poročilo Inštituta Trivelis ne bi imelo šans, saj bi ljudje vedeli, da je to zainteresirano ideološko manipuliranje in zastraševanje s primerom "Lipušček", ki so ga skonstruirali umetno, naša občila pa so naivno, ali pa mogoče ne naivno pripomogla k temu.Skratka, berite teorijo, pa vam ne bo treba kolaborerati!" dr. Rastko Močnik *Slike in citat iz tiskovne konference: inštitut Trivelis, zastraševanje in sankcije EU proti posameznikom in posameznicam, 20. februar 2026 Video posnetek tiskovne konference:https://strogo-zaupno.si/afere/video-afera-dreyfus-po-slovensko-kako-je-znani-novinar-uros-lipusek-postal-notranji-sovraznik-prenasalec-tujih-vplivov-skratka-ruski-agent/ KRATKA ANALIZA MIROVNEGA INŠTITUTA O POROČILU INŠTITUTA TRIVELIS Med tujim vplivanjem in legitimno politično razpravo20. 2. 2026 | PolitikaNa Mirovnem inštitutu smo pripravili kratko analizo poročila Inštituta Trivelis. Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje v Sloveniji, ki je v zadnjih tednih vzbudilo veliko pozornosti. Poročilo obravnava domnevne poskuse tujega, zlasti ruskega vplivanja na slovenski javni prostor ter kot študijo primera izpostavlja širjenje do NATO kritičnih sporočil po zasedanju Parlamentarne skupščine v Ljubljani oktobra 2025, ki so sledila objavi Uroša Lipuščka. V analizi ugotavljamo, da poročilo ne izpolnjuje ključnih raziskovalnih standardov, ki so potrebni za tako resne trditve. Med osrednjimi težavami so pomanjkljive reference, nejasno opisana metodologija, odsotnost primerjalnih podatkov ter preskoki v sklepanju – od opazovanih spletnih vzorcev do zaključkov o koordiniranem delovanju in tujem izvoru. Več na: https://www.mirovni-institut.si/med-tujim-vplivanjem-in-legitimno-politicno-razpravo/ POROČILO INŠTITUTA TRIVELIS Razvit sistem vpliva: informacijska mani

ERA PARAZITOV

Kreativni razred, 6. februar ― Ljudje smo pogosto prepričani, da smo se močno oddaljili od drugih organizmov in dosegli izjemno stopnjo razvoja. A če pomislimo, da se le približno 1% naših genov razlikuje od genov vinske mušice drozofile (Drosophilidae), lahko upravičeno sklepamo, da se ljudje obnašamo na zelo podobne načine kot vsa ostala živa bitja. Tudi mi gojimo recipročni altruizem, goljufamo, pa tudi zajedamo oziroma parazitiramo. V zgodovini političnega mišljenja se metafora parazita pojavlja znova in znova, kot bi se misleci intuitivno zavedali, da je parazitizem ena temeljnih sil družbenega življenja. Marx je kapital opisoval kot »mrtvo delo, ki se prisesa na živo delo in ga izčrpava«, kot organizem brez lastne vitalnosti, ki lahko preživi le tako, da se hrani z energijo drugih. Lenin je govoril o »parazitskem kapitalizmu«, ki se razrašča na račun družbe kot tumor, ki raste iz telesa, a mu hkrati jemlje moč. Zanimanje za parazite v kulturi in znanosti danes spet narašča. Japonska pisateljica Hideaki Sena je leta 1995 napisala znanstvenofantastično novelo Parasite Eve, po kateri nastajajo film, videoigre in manga. Bong Joon-hojev film Parazit je postal globalna metafora družbenega zajedanja. Ameriški ekonomist Michael Hudson pa opozarja na ekonomski parazitizem, kjer finančne elite izčrpavajo realno gospodarstvo, ne da bi mu karkoli vračale. Da parazitizem ni več le ekonomska ali politična metafora, temveč postaja tehnološka realnost, je pokazal Jaron Lanier. Digitalne platforme, pravi, ne samo opazujejo ljudi, temveč jih preoblikujejo. 10 REASONS WHY YOU SHOULD LEAVE SOCIAL MEDIA Algoritmi se prisesajo na človeško pozornost, jo preusmerjajo, preoblikujejo in hranijo sami sebe. Tako kot biološki paraziti spreminjajo vedenje svojih gostiteljev, tudi digitalni sistemi spreminjajo vedenje uporabnikov — tiho, neopazno, a vztrajno. In morda je prav v tem najbolj srhljiva resnica: da so paraziti, o katerih so govorili revolucionarni misleci, danes dobili svojo

PARAZITI

Kreativni razred, 6. februar ― Ljudje smo pogosto prepričani, da smo se močno oddaljili od drugih organizmov in dosegli izjemno stopnjo razvoja. A če pomislimo, da se le približno 1 % naših genov razlikuje od genov vinske mušice drozofile (Drosophilidae), lahko upravičeno sklepamo, da se ljudje obnašamo na zelo podobne načine kot vsa ostala živa bitja. Tudi mi gojimo recipročni altruizem, goljufamo, pa tudi zajedamo oziroma parazitiramo. Prav zato postaja zanimanje za parazite danes vse bolj aktualno.Že leta 1995 je japonska pisateljica Hideaki Sena napisala znanstvenofantastično horor novelo Parasite Eve. Julija 2025 pričakujemo že drugi film, posnet po tej noveli, priljubljena pa je tudi kot videoigra in manga. Film južnokorejskega režiserja Bong Joon-hoja Parazit prikazuje siromašno družino, ki začne parazitirati bogataše. Parazite v knjigi Ubití gostitelja omenja tudi ameriški ekonomist Michael Hudson, ki obravnava koncept ekonomskega parazitizma, kjer finančne elite izčrpavajo bogastvo iz gospodarstva, ne da bi prispevale k produktivnim dejavnostim. Po njegovem mnenju takšno parazitsko vedenje spodkopava gospodarsko stabilnost in rast. Je to res naključje?Preučevanje parazitov in njihove sposobnosti, da spreminjajo vedenje gostiteljev in vmesnih gostiteljev, odpira povsem novo področje v nevroznanosti. Čuden, mračen, srhljiv in hkrati fascinanten svet parazitov ima lahko večji vpliv na nas, kot si predstavljamo, opozarja prof. Robert Sapolsky. Paraziti vstopajo v naše organizme in jih izkoriščajo. Njihovo osupljivo vedenje je usmerjeno v dokončanje lastnega življenjskega cikla, povečanje števila potomcev, izogibanje imunskemu sistemu gostitelja in zagotavljanje prenosa na nove gostitelje. V ta namen so razvili širok nabor izjemno učinkovitih vedenjskih strategij in so zato ena najuspešnejših skupin živih bitij na Zemlji. Zaradi premajhne raziskanosti ter zavajajočih strategij in taktik, ki jih uporabljajo, jih težko prepoznamo in pogosto ne razumemo, kako v resnici vplivajo na nas.Večinoma

DRŽAVLJANSKI PROSTI ČAS – ČRPALIŠČE ORJAŠKIH PROFITOV

Kreativni razred, 2. februar ― Če želimo razumeti, kako se upreti obstoječemu sistemu, moramo najprej doumeti njegov logiko. Kot opozarja Yanis Varufakis: Facebook je vreden milijarde zato, ker zanj ljudje brezplačno delajo. Vsaka objava povečuje kapital lastnika– vi ustvarjate vrednost, on pobira dobiček. To orjaško kopičenje kapitala je mogoče zato, ker v času vsesplošne financializacije obstaja področje, kjer delo državljanov ostaja neplačano: državljanski prosti čas. Tam poteka tih, a sistematičen lov na neplačano delo. Del tega dela je prostovoljnega, del pa postane obveznost – zapovedana z aplikacijami, pravili, postopki in zakoni. Številna podjetja ter državni uradi so to črpališče že vgradili v svoje poslovne modele. Kjer koli je mogoče, zamenjujejo plačljiv delovni čas z državljanskim prostim časom. A nihče tega ne počne tako učinkovito in brezsramno kot tehnološki velikani. Njihov poslovni model je genialno preprost: delovni čas so nadomestili s prostim časom, ki ga ni treba plačati. Toda ta vir ni brez dna. Prostega časa državljanov je vse manj. Ostaja ga komaj še toliko, da lahko ljudje poskrbijo za osnovne potrebe, medtem ko se znajdejo v vse večji časovni stiski. Sprašujejo se, kam je izginil njihov prosti čas – odgovor pa je jasen: preoblikovan je bil v kapital drugih. Prepričana sem, da obstaja neposredna povezava med demokracijo in državljanskim prostim časom. Ko se prosti čas izčrpava, se izčrpava tudi demokracija. Ljudje z vedno manj časa vse manj sodelujejo pri upravljanju skupnosti in države. S tem postajajo ranljivejši za izkoriščanje. Zato menim, da bi morali v okviru obstoječega sistema državljanski prost čas finančno ovrednotiti. Le tako bi lahko zaščitili državljane pred časovno stisko in ponovno odprli prostor za demokratične procese. Kajti izkoriščanje in slabitev demokracije se bosta nadaljevala, dokler bo prosti čas državljanov brez vrednosti. Alenka Sottler DODATEK: VIZUALNO GRADIVO

Pridružujemo se protestnemu pismu Spomenke Hribar

Kreativni razred, 31. januar ― Pridružujemo se ogorčenju Spomenke Hribar in drugih nad ravnanjem naše vlade, ki pred tako usodnimi odločitvami nima nikakršnega soglasja svojih državljanov. Mi namreč odtegujemo kakršnokoli soglasje z vojno v našem imenu!"EU je storila še en korak proti novi vojni. In namesto da bi se postavila v položaj posrednika, se je v celoti priključila naporom ZDA, ki se pripravljajo na vojno z Iranom.To je storila tako, da je celotno Iransko revolucionarno gardo oklicala za »teroristično organizacijo.«Namesto da bi se postavila v položaj posrednika, se je v celoti priključila naporom ZDA, ki se pripravljajo na vojno z Iranom.V resnici gre za del iranske vojske, ki nima nikakršnih terorističnih ciljev, podpira pa odporniška gibanja proti okupatorjem v regiji, med drugim tudi palestinskemu Hamasu in libanonskemu Hezbolahu.Soglasje za ta korak je seveda podala tudi Slovenija in njena sedanja vlada, kar slovensko državo postavlja v položaj de facto sostorilke - podobno kot v primeru Vilniuške izjave, pred napadom ZDA na Irak." (vir Isajder) Alenka Sottler _________________ PISMO SPOMENKE HRIBAR: Spoštovani dr. Robert Golob, premier, Tanja Fajon, ministrica za zunanje zadeve, Borut Sajovic, minister za obrambo!!Doslej ste vse norosti in zločine ZDA, Nata in Evropske komisije ponižno sprejemali in sodelovali v vseh njihovi (razen v Palestini) vojaških namerah in dejanjih! Vsaj zdaj, ko gre zares, se postavite na noge! Za podporo takšni vojni politiki "velikih" nimate mandate lastnih državljanov!V upanju, da boste "slišali" opozorilo, ki ga prinaša link https://insajder.com/svet/eu-znova-lakajsko-podpira-trumpov-napad-na-iran-o-katerem-se-pravkar-odloca-rusija-opozarja-na in boste preklicali svoje strinjanje z napadom na Iran, vas pozdravljam!Spomenka Hribar ODZIVI NA PISMO: "Tudi sam ne dajem nikakršne podpore moriji in vojnam. Tako obstoječi, kot novim. Odtegujem kakršnokoli soglasje za vojno v mojem imenu! Naslovniki zbudite se prosim!" Miloš Šonc ___

INTERVJU Z DR. MICHAELOM HUDSONOM

Kreativni razred, 25. januar ― PORAZ ZAPADA - PANIKA V DAVOSU, DESTRUKCIJA EU & ECONOMIC COLLAPSE Michael Hudson (rojen 14. marca 1939) je izjemen ameriški ekonomist, profesor ekonomije na Univerzi Missouri–Kansas City in raziskovalec na Levy Economics Institute na Bard College.Hudson je diplomiral na Univerzi v Chicagu (BA, 1959) in Univerzi v New Yorku (MA, 1965, PhD, 1968) ter delal kot ekonomist za plačilno bilanco v Chase Manhattan Bank (1964–68). Bil je asistent profesorja ekonomije na New School for Social Research (1969–72) in delal za različne vladne in nevladne organizacije kot ekonomski svetovalec (1980–1990). Je avtor številnih knjig. Lahko ga spremljate na njegovi spletni strani: https://michael-hudson.com/ ali na Patreonu: Professor Michael Hudson | creating independent economic analysis | Patreon

KAJ JE KITAJSKA STORILA ZA VENEZUELO

Kreativni razred, 16. januar ― Brez praznih retoričnih prikazov v stilu Trumpa ali Macrona je Kitajska sprejela vrsto praktičnih ukrepov, začenši z zavedanjem, da so Združene države Amerike nadzor nad venezuelsko nafto spremenile v orodje za omejevanje kitajske prisotnosti v Južni Ameriki in oviranje njenega neustavljivega pospešenega razvoja.Kitajska je sprejela korake, ki so bili neposredno usmerjeni proti flotacijski liniji ameriškega imperija, saj se agresija na Venezuelo šteje za napoved vojne projektu večpolarnega sveta in skupini #BRICS.Le nekaj ur po razširitvi novice o ugrabitvi predsednika Nicolása Madura je predsednik Xi Jinping sklical nujno sejo Stalnega odbora Političnega urada Komunistične partije, ki je trajala natanko 120 minut. Uradnih izjav ni bilo in diplomatskih groženj ni bilo; namesto tega je vladala tišina, ki predhodi nevihti, saj je ta seja sprožila tisto, kar kitajski strategi imenujejo »celoviti asimetrični odziv«, kot povračilo za agresijo, usmerjeno proti kitajskim partnerjem na zahodni polobli.Venezuela velja za kitajsko mostišče v Latinsko Ameriko znotraj »dvorišča« Združenih držav.Prva faza kitajskega odziva se je začela 4. januarja ob 9.15, ko je Ljudska banka Kitajske tiho napovedala začasno prekinitev vseh transakcij v ameriških dolarjih s podjetji, povezanimi z ameriškim obrambnim sektorjem. Podjetja, kot so Boeing, Lockheed Martin, Raytheon in General Dynamics, so se zbudila z novico, da so bili vsi njihovi posli s Kitajsko zamrznjeni brez predhodnega opozorila.Istega dne je ob 11.43 kitajska državna elektroenergetska korporacija (State Grid Corporation of China), ki upravlja največje elektroenergetsko omrežje na svetu, napovedala celovit tehnični pregled vseh svojih pogodb z ameriškimi dobavitelji električne opreme – poteza, ki je v praksi pomenila, da se je Kitajska začela oddaljevati od ameriške tehnologije.Ob 14.17 je kitajska nacionalna naftna korporacija (China National Petroleum Corporation), največje državno naftno podjetje na svetu, napovedala

TOMAŽ MASTANK: Liberalizem, fašizem, neoliberalizem

Kreativni razred, 9. januar ― https://sarajevofest.com/en/events/tomaz-mastnak-modern-technologies-have-created-a-new-form-of-enslavement-of-the-working-class/ Objavljam nekaj poudarkov iz eseja Tomaža Mastnaka z naslovom Liberalizem, fašizem, neoliberalizem objavljenega v DISENZU, ki ga lahko v celoti preberete na: https://www.disenz.net/liberalizem-fasizem-neoliberalizem/ "Neoliberalizem je očitno na precej slabem glasu. Še vedno ima veliko politično moč, intelektualno pa je diskreditiran. V resnici je tudi politično diskreditiran, a diskreditirana politika se še trdno oklepa oblasti. Raje bo pustila, da vse propade, kot dopustila, da pade. Liberalizem pa se diskreditaciji izmika. Videti je, kot da nima ničesar opraviti z neoliberalizmom. Še več, vrnitev k liberalizmu – morda bi lahko rekli tudi h »klasičnemu liberalizmu« – utegne kdo celo prikazati kot rešitev pred neoliberalizmom. Kako je to mogoče?" "Če neoliberalizem razumemo le kot odgovor kapitalizma na padanje profitne stopnje na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kakor so ga razumele marksistične kritike, skoraj nujno prezremo njegov totalizem, njegovo polaščanje vseh sfer človeške dejavnosti, vseobsežno transformiranje družbenega življenja. Michel Foucault je bil verjetno prvi, ki je v predavanjih, ki jih je imel leta 1979 na Collège de France, sistematično opozoril na sistemsko spremembo, ki jo je prinesel neoliberalizem." "Nanjo se opira Wendy Brown*, ko definira neoliberalizem kot »vladajočo racionalnost, ki na zelo specifičen način ekonomizira vse: človeška bitja postanejo tržni dejavniki in nič drugega kot to, vsa področja dejavnosti veljajo za trg in vsaka entiteta (naj bo javna ali zasebna, naj bo oseba, poslovna enota ali država) je vodena kot podjetje. Pomembno pri tem je, da tu ne gre zgolj za to, da se poblagovljenje in monetarizacija razširita vsepovsod – to je stari marksistični prikaz kapitalske transformacije vsakdanjega življenja. Neoliberalizem skonstruira tudi sfere, ki ne proizvaja

OB VSTOPU V NOVO LETO

Kreativni razred, 2. januar ― Dragi kolegice in kolegi! V novo leto 2026 ne stopam z optimizmom, a vendarle z zavedanjem, da je naše življenje dragoceno tudi takrat, ko ni vse idealno. Moj občutek mi pravi, da smo se v letu 2025 utrudili od številnih protestov, shodov, klicev k akciji, vzpodbujanju ljudi k angažmaju, k donacijam za pravično stvar in podobno. Kot da nobena od oblik protesta ni zalegla, kot da več ne vemo, kako naprej in kam naprej. Počutimo se kot psi na verigi, lajamo, kažemo čekane, se zaganjamo v nepridiprave, a na koncu nas veriga ustavi. Je krivo to, da smo povsem podlegli konzumerizmu, ki je, kot je nekje dejal prof. Jiang Xueqin, najbolj izpopolnjena oblika suženjstva? Ali pa to, da se obnašamo, kot je neoliberalnemu sistemu lastno, to je razdrobljeno in individualno, želeli pa bi enotno povezano akcijo? Smo torej že razpadli kot skupnost? Ali pa smo popolnoma regresirali v otroka, sprijaznjenega s tem, da so pač starši (vodilni politiki) odgovorni za našo življenje in prihodnost, mi sami pa na to nimamo nikakršnega vpliva več? Se zaradi še vedno sorazmerno velikega udobja, nikakor ne moremo odpovedati sistemu, ki je »To big to let die.« ali še bolje »To good to let die«? Ali pa je celo kriv zapis travmatične preteklosti nekaterih Evropskih narodov oziroma voditeljev v njihov DNK, ki jim narekuje današnje ravnanje? Morda pa smo preprosto večinoma stari in ne maramo otrok in z njimi povezanih stroškov, pa tudi sprememb ne? Mislim, da vse to drži, a je za večino tega odgovoren sistem, ki ga živimo. Ta nas za svoj namen razvadil in zasvojil kot zlobna mati razvaja svojega že odraslega sina z ugodjem in uslugami, samo da ostane za večno doma.(v sistemu). Moj vtis je tudi, da so ljudje, ki se ugašajo z drugačnimi mnenji, vse bolj v manjšini. Da vse bolj obstaja le ena resnica, tista ki se skuha v Bruslju in jo potem dobimo na krožnik še v Sloveniji. Tej potem slepo sledimo. Alenka Sottler & Peter Brueghel /montaža Slepec slepca vodi/ Prispevki v časopisi

VLADA JE OČITNO ZAMENJALA RAZUM ZA KOLEKTIVNO ILUZIJO

Kreativni razred, 18. december 2025 ― Splav Meduze / Alenka Sottler Da ne naslovim s primernejšo primerjavo. Z odločitvijo, da se Slovenija brez ugovora in brez javne razprave pridruži večini držav Evropske unije pri trajni zamrznitvi – in očitno tudi prihodnji zaplembi – sredstev ruske narodne banke, se je tudi naša vlada dokončno vkrcala na ladjo norcev. Ne kot zadržan opazovalec, temveč kot priden član posadke, ki uboga ukaze s kapitanskega mostu v Bruslju, ne da bi se vprašal, kam ladja sploh pluje.Odločitev o trajni zaplembi približno 210 milijard evrov ruskih sredstev ni le politično tvegana, temveč pravno sporna in dolgoročno samouničevalna. Gre za nevaren precedens, ki spodkopava temeljno načelo mednarodnega prava: nedotakljivost državnega premoženja. Če to pravilo ne velja več, potem ne velja za nikogar.Slovenska vlada pri tem molči ali ponavlja floskule o »solidarnosti«, »pravni državi« in »evropskih vrednotah«, čeprav prav te vrednote s takim ravnanjem razgrajuje. Nihče nam ni pojasnil, zakaj je pravno tveganje, ki lahko Slovenijo stane okoli 700 milijonov evrov glavnice – in morda še več obresti – sprejemljivo. Nihče nas ni vprašal, ali smo pripravljeni, da se ta dolg brez našega soglasja prevali na naše otroke in vnuke.Obenem evropske in domače politične elite stopnjujejo vojno retoriko, kot da gre za neizogiben naravni pojav, ne pa za politično izbiro. Nas se psihološko pripravlja na “veliko vojno”, na novo normalnost permanentnega izrednega stanja. To ni odgovorno vodenje, temveč manipulacija s strahom. Ko politiki nimajo več legitimnosti, si jo poskušajo izposoditi pri grožnji – zunanji ali notranji.Slovenija pri tem ne deluje kot suverena država, temveč kot administrativna izpostava tujih odločitev. Namesto da bi vlada zahtevala razpravo, pravno presojo in jasen parlamentarni mandat, se skriva za kolektivno anonimnostjo EU. Toda kolektivna napaka ne postane resnica samo zato, ker jo ponavlja večina. Zgodovina Evrope nas uči prav nasprotno.Posebej zaskrbljujoče je, da se vse to dogaj

GNOZ PROTEST

Kreativni razred, 20. november 2025 ― PRIDI NA GNOZ PROTEST Genocid se Nadaljuje, Okupacija se Zaostruje Pred kratkim naznanjen t.i. Trumpov mirovni načrt za Gazo je sicer obljubil prekinitev ognja, konec stradanja prebivalstva in konec trpljenja Palestincev. Vendar pa Izrael še vedno ubija, strada, razseljuje palestinske otroke, grozi družinam palestinskih zapornikov, na Zahodnem bregu pa pospešeno gradi nove naselbine in terorizira prebivalstvo. Od sedaj naprej bo to počel celo z blagoslovom Varnostnega sveta, potem ko so ZDA sklenile dogovore o bodočih kupčijah in vanjo vključile tudi naivno Slovenijo. Če danes dopustimo teptanje mednarodnega prava v Palestini, kje bo poteptano jutri? Tega ne moremo in ne smemo dovoliti. Zato skupaj ustavimo vladavino nasilja in kapitala! Za uro, dve, dan ali dva se ustavimo in poglejmo svet od blizu, pomislimo na prihodnost palestinskih otrok in vseh naših otrok, ki odraščajo v ta svet. Vemo, da sta genocid in apartheid v Palestini le utelešenje najhujše sprevrženosti tega sveta. Tu pa so še Sudan, DR Kongo, Ukrajina ... Odpravimo se na ulice v petek, 28.11., od 15. ure dalje in pokažimo, da nam je mar! Zberimo se povsod, po centrih vasi in krajev, pred občinskimi prostori in mestnimi hišami! Skupaj izrecimo glasen NE okupaciji Palestine in nadaljevanju genocida! In jasen DA za svobodo in za prihodnost, enakopravno za vse Palestince. Z lonci in pokrovkami, plakati in transparenti se pridružimo akcijam, ki bodo ta dva dneva potekale po vsej Evropi! Združenje pobud za solidarnost s Palestino Petek, 28.11, Ljubljana 15.00 Prešernov spomenik: Ustavimo vse! Prinesite lonce, pokrovke in transparente! 17.00 Lučke za Gazo! 19.00 Klub Kazina: Koncert Dan Sredozemlja za Palestino: palestinska, sirijska, libanonska in slovenska glasba. Sobota, 29.11, Ljubljana 11.00 Prešernov spomenik: Obeležitev mednarodnega dneva solidarnosti s palestinskim narodom Decembra bo Slovenija predsedovala Varnostnemu svetu ZN. Slovenija je bila članica VS v letih 2

še novic