Novice

blogi

1955 Rakek – Hranilnik

1955 Rakek – Hranilnik

Stare slike (Cerknica), 7. januar 2024 ― Na sliki je sprednja stran hranilnika Zadružne hranilnice in posojilnice Ljubljana, Podružnice Rakek. Varčevalce so vabili s plakatom, na katerem sta bila v zgornjem levem kotu kmet, ki seje žito in v spodnjem desnem kotu žanjica. Geslo je bilo: »Kdor seje, ta žanje«. Hranilna knjižica je bila rdeča. Na njej je bila z zlatim tiskom […]
1960 Velike Bloke – Mesarica

1960 Velike Bloke – Mesarica

Stare slike (Cerknica), 6. januar 2024 ― O pripravah na koline in dogajanju na ta dan pred nekaj desetletji smo v zadnjem času brali zanimive prispevke. Dodajmo še nekaj o mesarjih – klovcih in njihovem orodju. Klovci so bili poleg gospodinj glavne osebe tega dne. Izbira klovca ni bila prepuščena trenutnim odločitvam, ampak so bili to vedno zaupanja vredni možje, danes bi […]
1971 Postojna – Miniranje za avtocesto

1971 Postojna – Miniranje za avtocesto

Stare slike (Cerknica), 5. januar 2024 ― Skozi naše kraje sta bila zgrajena dva ogromna in strateška infrastruktura projekta: proga Južne železnice Ljubljana-Trst v letih 1856/57 in avtocesta Vrhnika-Postojna 1972. Če je gradnja proge potekala večinoma ročno in z golimi rokami, je bilo med gradnjo avtoceste popolnoma drugače. Pogled na steber električne vozne mreže pred železniško postajo Postojna med gradnjo avtoceste leta […]
1896 Dane – Strešnik od Jakopcovih

1896 Dane – Strešnik od Jakopcovih

Stare slike (Cerknica), 2. januar 2024 ― Na sliki je stara strešna opeka vrste bobrovec, ki jo je fotografiral Miloš Toni konec novembra letos. Pri Jakopcovih v Danah se je ohranil ta strešnik, najverjetneje narejen v njihovi opekarni, nosi pa napis oziroma podpis: Miconi Leonardo, Dane 1896. In še nekaj piše spodaj, česar ne znam prebrati: Lagl, Lugl, Lage, Sage(?). Ime zveni italijansko, letnica […]
DOST!

DOST!

Kreativni razred, 1. januar 2024 ― Pri Kreativnem razredu enostavno ne moremo več gledati sprenevedanja slovenskih politikov glede genocida v Gazi in jim skupaj z številnimi kličemo DOST! Dosti sprenevedanja, špekuliranja, taktiziranja in hinavščine!  VIYAD PRAŠAD: KONFLIKT MED IZRAELOM IN PLESTINO JE EVROPSKI (NEMŠKI) PROBLEM Vijay Prashad je zgodovinar in novinar. Doktoriral je iz zgodovine na Univerzi v Chicagu, pred kratkim pa je bil predstojnik katedre za južnoazijsko zgodovino pri Georgeu in Marthi Kellner na Trinity College v Hartfordu v Connecticutu. Vijay je marksist, večino svojega dela in pisanja pa je posvetil kritiki kapitalizma in kolonializma, kar vključuje zlasti raziskave o Izraelu, Palestini in Bližnjem vzhodu. V tej epizodi Robinson in Vijay razpravljata o izraelsko-palestinskem konfliktu kot problemu antisemitizma in kolonializma ter se dotakneta različnih drugih razsežnosti tega vprašanja, kot so, kako bi se vojna lahko končala, prispevek Noama Chomskega k razpravi in legitimnost Palestine. INTERVJU S NORMANOM FINKELSTEINOM  Norman Finkelstein je doktoriral na Oddelku za politiko Univerze Princeton in je najbolj znan po svojih neutrudnih raziskavah o Izraelu in Palestini, o katerih se z Robinsonom pogovarjata v tej epizodi oddaje, ki predstavlja vrhunec tridelne mini serije o Izraelu in Palestini. Predvsem razpravljata o pomenu ali odvračanju pozornosti od ideologije, o tem, ali Izrael etnično čisti Palestino, o sporočilu, ki ga je 7. oktober poslal arabskemu svetu, o tem, kaj ima Gaza skupnega s koncentracijskimi taborišči holokavsta, o palestinski in izraelski psihologiji ter o tem, ali bo ta konflikt pomenil konec človeštva. Normanova najnovejša knjiga je I'll Burn That Bridge When I Get to It! Heretical Thoughts on Identity Politics, Cancel Culture, and Academic Freedom (Heretične misli o identitetni politiki, kulturi odpovedi in akademski svobodi) (Sublation Media, 2023). INTERVJU S PROF. RICHARDOM WOLFFOM Posebnost tega obsežnega in zanimivega inter
1924 Planina – Srečno novo leto

1924 Planina – Srečno novo leto

Stare slike (Cerknica), 1. januar 2024 ― Novoletna jelka, po naše drevešček, ima dolgo in pestro zgodovino. Kot smo že nekoč povedali, je tradicija znana še iz keltskih časov. Stari Slovani so namesto jelke okraševali hrast ali brezo. V Evropi se je tradicija začela v Nemčiji s starodavno nemško legendo o cvetočih drevesih pozimi. Od tu se je navada razširila po vsej […]

Julija Lukovnjak: Svet je senca (Edgarja Kaosa)

Koridor, 31. december 2023 ― Obsežno nadaljevanje obsežnega prvenca o odrešitelju, ki ni povsem prepričan v svoje odrešiteljske sposobnosti, v svetu, ki je vse prej kot črno-bel. The post Julija Lukovnjak: Svet je senca (Edgarja Kaosa) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
1933 Unec – Matilda Sebenikar

1933 Unec – Matilda Sebenikar

Stare slike (Cerknica), 31. december 2023 ― Žal, dolgo sploh nisem imel nobene fotografije gospe Matilde Sebenikar. Ko sem brskal po digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si), pa sem odkril njeno podobo v Koledarju šolske družbe sv. Cirila in Metoda za navadno leto 1934. Takole so se v koledarju spominjali Matilde Sebenikar, svoje zveste, delovne in dolgoletne članice: “Sebenikarjeva Matilda, vdova poštarja in posestnica […]
O NEPLAČANEM IN PODPLAČANEM DELU V UMETNOSTI

O NEPLAČANEM IN PODPLAČANEM DELU V UMETNOSTI

Kreativni razred, 30. december 2023 ― Dragi Kreativni razred,na hrvaškem portalu "Radnička prava" sem zasledila intervju z umetnico Dino Gligu, ki pripoveduje o stanju delavcev v kulturnem sektorju (ki ga zlahka prepoznamo tudi same, iz lastne prakse v naši državi) in zagonu hrvaškega sindikata "Skupa". Vsekakor imamo delavci v tem sektorju enake probleme, ne glede na državne meje... Vabljene k branju: O NEPLAČANEM OZ. PODPLAČANEM DELU V UMETNOSTI V INTERVJUJU ZA HRVAŠKI PORTAL RADNIČKA PRAVA: DINA GLIGO: UMJETNICI TOLIKO MALO UPRIHOĐUJU U ODNOSU NA DRŽAVNI PROSJEK DA SE POSTAVLJA PITANJE KAKO TAKO SLABO PLAĆEN RAD UOPĆE MOŽE BITI LEGALAN "Kako in od česa živijo likovni umetniki na Hrvaškem, če so honorarji za razstavljanje v institucijah od nič do 50 evrov? Zakaj umetniško delo na Hrvaškem ni dovolj cenjeno niti v strokovnih združenjih, ki združujejo umetnike? Kaj se lahko boj umetnikov in umetnic nauči iz klasičnega sindikalnega organiziranja? O teh temah se pogovarjamo z likovno umetnico Dino Gligo, ki je zadnja leta izjemno aktivna v boju za boljše pogoje dela na terenu, tako prek neformalnih umetniških kolektivov kot tudi kot članica Glavnega odbora sindikata SKUPA." *** "Kako je mogoče, da se takšna situacija normalizira in preživi? Družbeno soglasje glede svobodnega in neurejenega umetniškega dela obstaja že zelo dolgo, predolgo. Med podporniki neplačila in deregulacije umetniškega dela prevladuje stališče, da organizator dela umetniku uslugo: nudi mu platformo za promocijo ali nadaljnjo produkcijo.  Za samoumevno se šteje, da bo umetnik izdeloval, pripravljal in/ali prilagodil delo ali izvedel postopek brezplačno, ker potrebujejo potrditev in promocijo. Konec koncev mora razstavljati, da se lahko poteguje za status neodvisnega umetnika, da lahko dobi naslednjo razstavo, da dobi pravico do "brezplačnega" zdravstvenega zavarovanja (že plačane prispevke) ali morda  uspe celo nekaj prodati (čeprav pravni okviri prodaje niso povsem jasni) Obsta
1987 Rakek – Koline (2)

1987 Rakek – Koline (2)

Stare slike (Cerknica), 30. december 2023 ― Mesarju Jožetu Mačku dela družbo Breda Turšič. Pri nas je bil mesar Janez Gregorič. Dober mesar je bil. Hiter, natančen in zabaven. Za prasca sicer ne, ostale pa je zabaval, ko je pripovedoval dogodivščine iz svoje klavske kariere. Enkrat sem mu rekla, naj napiše knjigo. Se je strinjal. Rekel je le, naj jaz pišem, on […]

Davorka Štefanec: Strašilka

Koridor, 29. december 2023 ― Kvalitetno slovensko fantazijsko mladinsko delo, ki prevprašuje pomen prijateljstva, ljubezni in življenjskih ciljev. The post Davorka Štefanec: Strašilka appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
še novic