Slovenija 1941/45 – Fotograf Maksimilijan Zupančič – Milijan (1911-1968)

Slovenija 1941/45 – Fotograf Maksimilijan Zupančič – Milijan (1911-1968)

Stare slike (Cerknica), 7. januar ― Maksimilijan Zupančič – Milijan Partizanski fotograf in organizator fotoreporterske službe Partizanski fotograf in organizator fotoreporterske službe: Maksimilijan Zupančič – Milijan (1911 – 1968) Maksimilijan Zupančič – Milijan, zaradi krajših prstov na desni roki so ga v partizanih imenovali tudi Rokca, je za poznavalce medvojne partizanske fotografije pravo odkritje in prav s tem zapisom ga želim […]

IZUM je prejemnik Čopove plakete 2024

COBISS, 6. januar ― Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) vsako leto podeli Čopove nagrade, ki so najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva. V letu 2024 so podelili dve Čopovi diplomi in dve Čopovi plaketi. Čopova diploma se podeli za izredno pomembno življenjsko delo na področju knjižničarstva, ki je širšega pomena in prispeva k ugledu in napredku … Preberi več "IZUM je prejemnik Čopove plakete 2024"
Begunje 1952/53 – Otroci IV. razreda

Begunje 1952/53 – Otroci IV. razreda

Stare slike (Cerknica), 6. januar ― Otroci IV. razreda z razredničarko Justino Rode. Pisalo se je šolsko leto 1952/53. Pouk je še vedno potekal v privatni hiši, ki jo vidimo v ozadju. Tovarišica Justina Rode je IV. razred poučevala dopoldan. Vse podatke je zapisal v šolsko kroniko upravitelj Milan Otrin. Na šoli so pripravili proslave za vse državne in narodne praznike. Vedno je nastopal tudi […]
1909 Lož – O Matevžu Pelanu in zgodovini loških usnjarjev in čevljarjev

1909 Lož – O Matevžu Pelanu in zgodovini loških usnjarjev in čevljarjev

Stare slike (Cerknica), 4. januar ― Vnukinja moža na sliki se po očetovih pripovedovanjih spominja, da je v ozadju fotografije Blaževa hiša v Ložu, stari oče Matevž Pelan pa žene živino na napajat h koritu. Kdo in natančneje kdaj je fotografiral zadnjega loškega usnjarja Matevža Pelana, ni znano. Klobuk tega moža je videti pražnji, tako tudi srajca, suknjič, hlače in škornji buotarji, za […]
ODPRTA PISMA AURELIA JURIJA

ODPRTA PISMA AURELIA JURIJA

Kreativni razred, 3. januar ―  Foto: Janez Zalaznik Aurelio Juri je bil med prvimi, ki so takoj podvomili o ustreznosti militantnega pristopa k reševanju konflikta med Rusijo in Ukrajino. Začel se je javno zavzemati za pogajanja in mirovni pristop pri njegovem reševanju. Na tehtnici niso bili le izjemno hudi zločini proti človeštvu v Gazi in Ukrajini ter slovenska vpletenost in soodgovornost zanje, pač pa tudi kršitev slovenske ustave ter posredno tudi prihodnost Slovenije in njenih prebivalcev. Tako je samo dobre tri mesece po začetku vojne v Ukrajini tik pred ustoličenjem vlade Roberta Goloba, 3. maja 2022, na svojem blogu objavil razmislek z naslovom Z NOVO VLADO TUDI NOV POGLED NA UKRAJINSKO KRIZO?, v katerem je zapisal: »Prva pot Fajonove ali koga drugega, ki bi prevzel vodenje slovenske diplomacije, jo bo morala, ali ga bo, voditi v Bruselj k šefom Nata in EU in h kolegicam ter kolegom iz drugih držav članic obeh povezav s preprostim vprašanjem: Smo bili doslej z vsemi ukrepi proti agresorskemu Putinovemu režimu in v podporo napadeni Ukrajini uspešni ali ne? Ker če ne, in sam ocenjujem, da je to žal tako, bo na tej poti nekaj treba spremeniti. Blagoslovljeni oni, ki verjame predsednici ameriškega kongresa Nancy Pelosi, po obisku v Kijevu, da bodo z dodatnimi 33 milijardami dolarjev pomoči, predvsem v obliki najsodobnejšega orožja, Ukrajinci zmagali, obranili svoji suverenost in ozemeljsko celovitost ter demotivirano in zdesetkano Putinovo vojsko poslali domov. Oziroma da bo osramočeni kremeljski vladar poraz pač resignirano sprejel, odmislil Donbas in Krim ter prepustil Zelenskemu odločitev o statusu države. Omenila je celo pripravo zakona, ki bi omogočil ZDA napotitev vojakov v Ukrajino. No, tovrstne vere ne delim. V tako obilnem ameriškem angažmaju vidim prej vrženo rokavico Rusiji in korak k scenarijem, za katere si ne gre želeti, da s platen kinematografov stopijo na realna tla.« In še: »Te dni se bo uradno sklenila Konferenca o prihodnosti Evrope, ki je prisluhnila državl
1967 Rakek – Balinarji

1967 Rakek – Balinarji

Stare slike (Cerknica), 3. januar ― Žal nismo mogli ugotoviti, kjer je slika nastala. Balinišč je bilo nekdaj na Rakeku veliko. Zgodilo se je nekje v šestdesetih letih 20. stoletja. Na sliki so: Ernest Janežič na desni, v sredini Marjan Mekina. Za levega pa gospod Mekina pravi, da je podoben Janezu Demšarju, ampak ni on, ker Janez ni nosil ure na […]
še novic