SHOD PROTI OBOROŽEVANJU IN ZA MIR

SHOD PROTI OBOROŽEVANJU IN ZA MIR

Kreativni razred, 31. marec ― Ljubljana, 27. marec, 2025 VIDEOPOSNETEK GOVOROV NA SHODU PROTI OBOROŽEVANJU IN ZA MIR  https://www.youtube.com/live/LRyGxkVSV8o?si=RZ9cEqr8B7JlItQs Široka koalicija civilnodružbenih organizacij, iniciativ, posameznic in posameznikov iz vse Slovenije je 26. marca 2025 ob 18. uri na Prešernovem trgu izvedla množični SHOD PROTI OBOROŽEVANJU IN ZA MIR. Na shodu so svoja stališča in argumente javno predstavili številni borci in borke za mir in blaginjo: Anica Mikuš Kos, Rastko Močnik, Anja Zag Golob, Miha Blažič, Dragan Petrovec, Iztok Šori, Jani Kovačič. Shod je vlado RS, državni zbor RS ter predsednico države pozval k spoštovanju slovenske ustave, ki pravi:  124. člen (obramba države) Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike in kulture miru in nenasilja.        in postavil dodatnih šest zahtev. (na sliki) Prvi shod za mir NE V MOJEM IMENU! v Ljubljani, 16. novembra 2024, v organizaciji mirovnega združenja Ne v našem imenu! še ni bil tako številen, tokratni pa je bil že bolj množičen. S pesmijo so začeli pevke in pevci zbora Pojoče lubenice na Prešernovem trgu. Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev je pokazala na krivce genocida v Gazi. Jasne besede glede miru dr. Anice Mikuš Kos je prebrala dr. Eva Marn. Jani Kovačič je razgrel množico. Prav tako je bil zelo argumentiran v svojem govoru aktivist Miha Blažič. Pesnica Anja Zag Golob je v prebrani pesmi opozorila na moto »Nikoli več vojne!«.Nadaljevali smo pred parlamentom, kjer je dr. Iztok Šori predstavil zahteve za mir, pisno s členom ustave RS so bile nalepljene na parlament. Pesmi miru Andreja Rozmana Roze in tudi državna himna so pomenile dostojanstven protest množice, ki se je premikala po Ljubljani in se vse bolj krepila. Besede proti oboroževanju, vojnemu hujskanju ter proti podpori vojni opciji so bile jasne in razumljive. Zahteve za mir smo ponovili in nalepili tudi na predsedničino in vladno palačo. Prav tako sta dr. Jos
1957 Rakek – Odkritje partizanskega obeležja

1957 Rakek – Odkritje partizanskega obeležja

Stare slike (Cerknica), 29. marec ― Partizansko obeležje na južni, to je cestni strani hiše rodbine Vidrih, Ljubljanska cesta 22, na Rakeku, je nastalo ob petnajsti obletnici odhoda rakovških fantov v partizane. Obeležje obenem priča, da je bila zadevna hiša v obdobju 1941-1945 središče osvobodilnega gibanja na Rakovškem. Takrat je bila hiša v lasti rodbine Pirc. Posebnost tega spominskega obeležja je […]
1915 Rakek – Varčna kuharica

1915 Rakek – Varčna kuharica

Stare slike (Cerknica), 28. marec ― Na sliki je Varčna kuharica iz leta 1915. Izšla je v težkih časih prve svetovne vojne. Tedanja kuharica je imela naslov Varčna kuharica, za slabe in dobre čase: sestavila v vojnem letu 1915 Marija Remec. V času vojne je bilo treba skrbeti za skrajno varčnost in pripravljati jedi s skromnimi sredstvi. Založila in prodajala jo […]

Lea Culetto: Combing Through

Svet umetnosti, 27. marec ― Samostojna razstava 11. 4.–6. 5. 2025 Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana Odprtje razstave: petek, 11. 4., 19.00 Umetnica: Lea Culetto Kuratorki: Urška Aplinc, Lara Plavčak Obrazstavna zloženka (pdf) Razstava Combing Through (Prečesana), na ogled med 11. 4. in 6. 5. 2025 v Galeriji Škuc, predstavlja najnovejši projekt Lee Culetto, v katerem se ukvarja z […]
1960 Ljubljana – Zbirka Dokazi

1960 Ljubljana – Zbirka Dokazi

Stare slike (Cerknica), 27. marec ― Knjižici sta iz knjižne Zbirke Dokazi, ki jo je izdajala založba Borec. Obe je napisal France Šušteršič. Prva, z naslovom V objemu podzemlja, pripoveduje o sabotažni akciji v Postojnski jami. Leta 1960 so se v Postojni prvič zbrali preživeli borci te akcije. Podrobno so opisali, kako so akcijo izvedli. Pripovedovanja in informacije iz ohranjenih vojaških […]
Rusko-japonska vojna

Rusko-japonska vojna

Zgodovina na dlani, 26. marec ― Letos obeležujemo 120 let od konca rusko-japonske vojne, ki je pomenila uvod v številne globalne vojne in spopade v celotnem 20. stoletju. Konec 19. stoletja je Ruskemu imperiju vladal car Nikolaj II. Leta 1894 je neizkušen na prestolu zamenjal zgodaj umrlega očeta Aleksandra III., ki je bil ob smrti star le 49 let. Japonska pa... Nadaljuj z branjem
še novic