1960 Pudob – Moška igra: cajglajne

1960 Pudob – Moška igra: cajglajne

Stare slike (Cerknica), 4. junij ― Človek je poleg tega, da je pameten, delaven, družaben, hkrati grešen in vseh muh poln, tudi igriv. Fotografija neznanega avtorja iz okoli leta 1960 prikazuje delavce nekdanje orodjarne Kovinoplastike med odmorom za malico, ki se zavzeto predajajo igri imenovani cajglajne. Namenjena je izključno moškim, saj se igra za denar, čeprav praviloma drobiž, in zato ni […]
GEORGE ORWELL: SVOBODA ALI SUŽENJSTVO

GEORGE ORWELL: SVOBODA ALI SUŽENJSTVO

Kreativni razred, 4. junij ― PRISPEVAJ SVOJ PODPIS PROTI OBOROŽEVANJU SPODAJ! Pacifizem in napredek [Manchester Evening News, 14. februar 1946] Civilizacija se danes kajpada naslanja na silo. Ne naslanja se zgolj na puške in bombnike, temveč tudi na zapore, koncentracijska taborišča in policijske gumijevke. Povsem drži, da s tem, ko se miroljubni ljudje nočejo braniti, več moči dobijo huligani, kot sta Hitler in Mussolini. Res pa je tudi, da uporaba sile onemogoča resnični napredek. Dobra družba je tista, v kateri so ljudje enakopravni in v kateri drug z drugim sodelujejo po lastni volji, ne zaradi strahu ali gospodarske prisile. K temu težijo socialisti, komunisti in anarhisti, vsak na svoj način. Jasno je, da tega ni mogoče doseči čez noč, a sprejeti vojno kot orodje je skrenitev s te poti. Vojskovanje in priprava na vojno nujno potrebujeta centralizirano moderno državo, ki tepta svobodo in ohranja neenakosti. Poleg tega vsaka vojna rodi nove vojne. Tudi če človeško življenje ni v celoti izbrisano – kar bi bilo glede na uničujočo moč današnjega orožja povsem verjetno – pravega napredovanja ne more biti, dokler se ta proces ne zaključi. Po vsej verjetnosti bo prišlo celo do nazadovanja, saj je vsaka naslednja vojna načeloma bolj okrutna in kvarna od prejšnje. Krog se bo moral prej ali slej prekiniti. Začeti moramo ravnati miroljubno in zavračati vračanje zla z zlom, in to tudi za ceno sprejemanja poraza in tuje nadvlade. Sprva se bo zdelo, da se bo zlo zaradi tega okrepilo,vendar je to cena, ki jo moramo plačati za barbarsko zgodovino zadnjih štiristotih let. Tudi če se je še vedno treba boriti proti zatiranju, se moramo boriti z nenasilnimi sredstvi. Prvi korak na poti do zdravega razuma je prekiniti krog nasilja. DANES : Za koga se v resnici boji gospod Rutte? Seveda zase in to upravičeno! Zanj in njemu podobnim postaja ta svet vse bolj nevaren in premo sorazmerno strahu za lastno rit bi rad povečal obambne zmogljivosti NATO pakta za 30%. Kakše kakšna človeška pokveke se

Noč knjige v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča)

COBISS, 3. junij ― Ob letošnjem svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu, smo se dogodkom ob praznovanju tega dneva ponovno pridružili tudi v URI Soča. V želji, da k branju spodbudimo tudi najmlajše, ki so hospitalizirani na Oddelku za (re)habilitacijo otrok, smo sodelavci strokovne knjižnice ob vseslovenski akciji Noč knjige organizirali pestro popoldansko in večerno dogajanje. Namen in cilji aktivnosti … Preberi več "Noč knjige v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča)"
1908 Ljubljana – Družina Hanhart

1908 Ljubljana – Družina Hanhart

Stare slike (Cerknica), 3. junij ― Na fotografiji je Leopoldina Hanhart, rojena Domicelj, sestra nam že znanega Maksimiljana (Maksa) Domicelja z Rakeka, z možem Alexandrom in s hčerkama Blanche in Colette. Fotografija je iz zapuščine Uroša Domicelja, prav tako tudi druga fotografija v tem prispevku. Leopoldina oziroma Poldi je bila Uroševa teta, sestra Uroševega očeta Ivana. Poleg Maksimiljana in Ivana je […]
Stari trg 1969/70 – 4. razred

Stari trg 1969/70 – 4. razred

Stare slike (Cerknica), 2. junij ― Pred nami je slika učencev 4. razreda osnovne šole Stari trg pri Ložu v šolskem letu 1969/70, z razredničarko Marijo Janežič. Četrti razred osnovne šole Stari trg so obiskovali otroci doma kar iz devetih okoliških vasi. Prihajali so iz Nadleska, Markovca, Viševka, Vrhnike, Loža, Podcerkve, Dan, Klancev in seveda Starega trga. Iz Markovca je prihajala […]
1982 Cerknica – Štelenga

1982 Cerknica – Štelenga

Stare slike (Cerknica), 31. maj ― Čepijo: Janez Tomšič (Topol), Janez Švigelj (Bezuljak), Jože Korošec (Topol), Vladimir -Vlado Rek (Otave) in Jožko Mrak (Begunje). Stojijo: Miran Rožanc (Begunje), Miloš Grdadolnik (Begunje), Stanko Oblak (Topol), Toni Nared (Dobec), Valentin Bavdek (Begunje), Boštjan Koščak (Begunje), Darko Kranjc (Begunje) in Aleš Škerlj (Begunje). Vozil jih je Franc Matičič -Fonzi iz Topola. Ob njem je […]
1939 Podcerkev – Pri Enžicovih

1939 Podcerkev – Pri Enžicovih

Stare slike (Cerknica), 30. maj ― Na sliki neznanega avtorja je dvorišče Enžicove domačije v Podcerkvi, kjer na začuda položenem debelem čoku teta Neža seče žamanje, za njo pa stoji Poladinova mama Julijana. Zadaj sledi neznan moški v visoko zapetem suknjiču z orodjem v rokah, desno od nje pa so trije otroci in eden je njen sin Jože. Skrajno desno je še nejasna […]
1966 Klimno – Počitnice

1966 Klimno – Počitnice

Stare slike (Cerknica), 28. maj ― Slika Klimna na otoku Krku je iz osemdesetih let 20. stoletja. V šestdesetih letih istega stoletja je tu letovalo številno delovno ljudstvo Postojne, tudi moja profesorica angleščine. Kakšen kilometer iz vasi Klimno so imela svoje počitniške hišice podjetja Javor, Liv, Podružnica banke Koper in Porodnišnica Postojna. Kraj so dobro poznali Postojnčani. Poleg že naštetih so […]
še novic