PREVALJE - Spomenik padlim krajanom Prevalj in okolice med I. svet. vojno, NOB in osamosvojitveno vojno

PREVALJE - Spomenik padlim krajanom Prevalj in okolice med I. svet. vojno, NOB in osamosvojitveno vojno

Simboli polpretekle zgodovine, 14. julij ― Lokacija: Slovenija; Prevalje Avtor: ureditev: arh. Franc Mezner; relief: kipar Stojan Batič Opis: Spomenik žrtvam NOB, postavljen 1972 nad skupnim grobom partizanov, katerih posmrtni ostanki so bili sem preneseni iz bližnjih opuščenih pokopališč. Urejeno na pokopališču Barbara in stoji zahodno od poslovilnih vežic.
Rakek 1973/74 – 2. razred

Rakek 1973/74 – 2. razred

Stare slike (Cerknica), 14. julij ― Kot lepo piše na zadnji strani slike, so se učenci 2. razreda osnovne šole Rakek, slikali spomladi leta 1974. Slikani ob dobri in prijazni razredničarki Malči Pivk. Drugi razred osnovne šole Rakek je obiskovalo 23 učencev. Od tega je bilo 11 fantov in 12 deklic. Vsi so bili domačini. Po tem šolskem letu jih je […]
1934 Cerknica – Risba

1934 Cerknica – Risba

Stare slike (Cerknica), 13. julij ― Vsaka zgodba se nekje začne. Ta se prične na kupu smeti. Pred leti sem se mimogrede ustavil pri znancu Petru na Peščenku, ki je ravno takrat pospravljal po stari hiši, ki stoji poleg nove. Beseda je kot običajno stekla o raznih stvareh predvsem pa o obnovi ali rušenje stare hiše. Na kupu smeti s podstrešja […]
1955 Pudob – Prvi dnevi kovinske industrije v Loški dolini

1955 Pudob – Prvi dnevi kovinske industrije v Loški dolini

Stare slike (Cerknica), 12. julij ― Decembra 2016 je nekdanji direktor PE Orodjarna v Kovinoplastiki posredoval zapis Nika Žumra, upokojenega direktorja tovarne Niko Železniki, ki je bil ključna oseba pri nastajanju kovinske industrije v Loški dolini. Poročilo oziroma spomini so bili napisani leta 1980 in večkrat bolj ali manj v odlomkih objavljeni ali uporabljeni ob raznih obletnicah. Tukaj povzemam, kar je […]

Azucena Sánchez: Tlalli, Conversations with Soil

PIFcamp, 10. julij ― Azucena Sánchez is a media artist from Mexico City, currently based in Munich. Her most recent work, ‘Tlalli, Conversations with Soil’, is an ongoing dialogue between nature and human intervention that focuses on the profound connection that gardeners share with their land. The piece consists of visiting different self-sustainable gardens across cities like Weimar, Mexico … Continue reading Azucena Sánchez: Tlalli, Conversations with Soil

kamenkost

PIFcamp, 9. julij ― In Posočje, accelerated technological development, post-war emigration and pressure from established (religious and governmental) institutions has caused the collective ancient spiritual practices (staroverstvo) to fade away. Yet, remnants and records still speak of alternative social structures that formed and persisted despite centuries of repression. Their persistence can be credited partly to the conspiracy of silence … Continue reading kamenkost

Codebase for rhythm generation in live-coding

PIFcamp, 9. julij ― Blaž Pavlica will continue developing and improving a codebase for rhythm generation, designed for live-coding performances in the SuperCollider environment. Over the past year, he developed a series of SuperCollider functions for live performances, including tools for generating rhythm patterns with musically interesting properties, functions for creating sets of compatible rhythms, and features that make … Continue reading Codebase for rhythm generation in live-coding

Flexible Bioelectronics

PIFcamp, 9. julij ― Imagine you could use materials like bioplastics, fabric, or kitchen foil to create your own speakers. Imagine electronics that are no longer hard and rigid but soft, flexible, and able to move with the touch. Marisa Satsia and Jessica Stanley will be working on a project exploring the combination of soft, biofabricated materials–such as bioplastics–with … Continue reading Flexible Bioelectronics
NE NATO!

NE NATO!

Kreativni razred, 9. julij ―   Predlog o Referendumu o izstopu iz NATA ni bil še dobro izrečen, že se je na RTVSLO začela kampanja proti izstopu iz NATA. Da nam ne bi niti slučajno padlo na pamet, da gremo ven iz NATA. Različni analitiki, ki jih na RTVSLO kličejo pred občinstvo, pa se niti ne dotaknejo resničnih problemov, zakaj ne NATO! Razkorak med tem, kaj želijo in zahtevajo na ulicah Evropejci in kaj počno in načrtujejo elite, je vse večji. Azijski model, ki kombinira plansko vodenje in privatno pobudo je uspešnješi od neoliberalnega individualizma in pred našimi očmi se Ameriški imperij dobesedno sesipa v prah. V danih razmerah se je pakta NATO polastila in si ga za svoje interese podredila liberalno imperialna elita, ki želi rešiti svoj ogrožen dominantni položaj v svetu.  Milijardne ukrepe sprejema ad hoc, preko noči, brez demokratične razprave in brez konsenza širše javnosti. S takim ravnanjem je zapravila ves  ugled Evrope in porušila vse demokratične standarde. Po drugi strani pa se ta ista elita brez hrbtenice v imenu Evropejcev plazi pred avtokratom Trumpom - zločincem, ki izganja tuje delavce, se brati z oligarhi in Netanyahujem, omogoča genocid, grozi Grenlandiji in Panami in brez povoda napade suvereno državo. Z našimi sredstvi za obrambo želi tako kupiti Trumpovo zavezništvo in si tako zagotoviti stalno financiranje in živo silo za nadaljevanje vojne v Ukrajini in vojaški spopad z Rusijo. Za kar nima  nobenega mandata s strani Evropskih državljanov, ki večinsko zahtevajo mir in ustavitev genocida v Gazi in vojne v Ukrajini. "Trumpov načrt pa je iz umirajoče Evrope prek prodaje plina in orožja izsesatu zadnje kaplje krvi." (Jože P. Damijan) Zato je vsakršno financiranje NATA v danih razmerah, kot bi naši ljudje skupaj z ostalimi Evropejci financirali lastno pogubo. Koliko pa je tem mrhovinarjem brez morale do ljudi, pa vidimo tako v Ukrajini kot v Gazi in še kje. Če bi izstopili iz NATA, bi gotovo morali v danih razmerah organizirati neke vrste samoobrambo, najbolje
KDO NAS BO BRANIL?

KDO NAS BO BRANIL?

Kreativni razred, 9. julij ― Kdo nas bo branil? Moj oče se je leta 1941 ob okupaciji Slovenije oz. razpadu Kraljevine Jugoslavije opredelil za Osvobodilno fronto in partizanski boj ter svobodo. Tudi sam sem se v letih 1990 in 1991 odločil za drugačno domovino kot je bila v okviru tedanje SFRJ, ki je razpadala po nacionalnih, ekonomskih, finančnih, pravnih, vojaško obrambnih, kulturnih, zgodovinskih, športnih in sploh obče človeških šivih. Če bi oba tako preračunavala lastne koristi, nevarnosti in posledice za vse okoli sebe, kot to delajo danes nekateri politiki in njihovi vestni podporniki, potem se verjetno nikoli ne bi odločil za nekatera dejanja, ki so presegala ozek osebni interes. To mi je prišlo na misel, ko spremljam vse silne razprave, ki pravzaprav to sploh niso. Gre za razne pomembneže od politike, do akademskih krogov in seveda novinarstva. Takšne »razprave« so bile po zadnjem glasovanju »nenačelne koalicije« v parlamentu glede referenduma o stroških Nata. Seveda je takoj, že po eni uri, sledila hitra »demokratična« »reakcija« užaljenega predsednika vlade dr. Roberta Goloba na spletu o »nasprotnem referendumu glede izstopa iz Nata.« Hkrati se je razvila živahna razprava vseh presenečenih natofilov. Bolj gre sicer za vseznalsko in vehementno vsiljevanje svojih stališč, kot za kakšno resno debato. In večni ter neuničljivi Janez Janša je zopet v središču pozornosti. Ne samo v Državnem zboru, kjer s predstavniki SDS ne reče nič, ampak tudi z obiskom ustaškega pevca Thomsona v Zagrebu. Postavlja pa se »bistveno« vprašanje. Ja, kdo nas bo pa branil, če nas napadejo »sovražni« Rusi, Kitajci, ali pa po novem – Islandija, Panama, tudi zavezniki in prijatelji Američani? Zaskrbljena predsednica države se še sprašuje, kaj si bodo pa mislili v tujini o nas? Sicer pa velja, da »ni nobene vojaške nevarnosti« za Slovenijo, kar sicer dobro vemo iz naše vojne zgodovine in ob vseh grobovih na naših tleh. Seveda se v debati takoj javijo bivši premier dr. Miro Cerar, ki ima izkušnje s postav
še novic