Nova vas 1954/55 – 4. gimnazija z razredničarko

Nova vas 1954/55 – 4. gimnazija z razredničarko

Stare slike (Cerknica), 21. november 2022 ― Slika je iz zaključka šolanja dijakov v Novi vasi. Tokrat so se pred neznanega fotografa postavili učenci v družbi svoje razredničarke Slavice Casol. V današnjih časih je valeta zaključna prireditev z manjšo zabavo. Takrat temu ni bilo tako. Nič praznovanja, le šopek pripet na prsih, slikanje in domov. Srečni, da so prispeli na cilj in hkrati […]
1942 Rakek – Razglednica

1942 Rakek – Razglednica

Stare slike (Cerknica), 20. november 2022 ― Razglednica Rakeka je nastala pred letom 1938. Merilo za določitev letnice je cerkev. Kako so njive položne. Še jaz se spomnim takšnih. Sedaj se del na levi vedno bolj ugreza. Prepričana sem, da je spodaj jama. Ne bo dolgo tega, ko bomo tudi mi imeli atrakcijo, ne le Postojna. Dne 11. aprila 1941 je ob […]
Prvi računalniki v Sloveniji, dodatek D – druga generacija programskih jezikov

Prvi računalniki v Sloveniji, dodatek D – druga generacija programskih jezikov

Računalniški muzej, 19. november 2022 ― Nadaljujemo s serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja. Pregled vsebine: Zgodnji razvoj programskih jezikov Simbolični strojni jeziki.. SOAP, SAP Assembler ali Zbirnik Prvi poskusi višjih jezikov.. Short code, Speedcoding Interpreter ali Tolmač Prvi višji programski jeziki.. Fortran, Cobol, Algol Compiler ali Optimizacijski prevajalnik V tokratni objavi […] The post Prvi računalniki v Sloveniji, dodatek D – druga generacija programskih jezikov first appeared on Računalniški muzej.
28. Sa(n)jam knjige u Istri

28. Sa(n)jam knjige u Istri

HISTRIA, 18. november 2022 ― Histria Editiones sodeluje na 28. Sa(n)jam knjige u Istri, ki se odvija v Pulju od 25. novembra do 4. decembra 2022. Histria Editiones partecipa alla 28a fiera del libro di Pola che si tiene dal 25 novembre al 4 dicembre 2022. Histria Editiones sudjeluje na 28. Sa(n)jam knjige u Istri koji se održava u Puli […] The post 28. Sa(n)jam knjige u Istri appeared first on HISTRIA.
Novice: Tminski bajnki: kmečke skrinje Zgornjega Posočja - Odprtje nove občasne razstave

Novice: Tminski bajnki: kmečke skrinje Zgornjega Posočja - Odprtje nove občasne razstave

Tolminski muzej, 18. november 2022 ― V Tolminskem muzeju odpiramo novo občasno razstavo, ki jo je pripravil naš kustos etnolog Marko Grego. Tokrat postavljamo na ogled nekaj izbranih skrinj in skrinjic iz naše zbirke. Od ustanovitve muzeja v Tolminu do danes se jih je nabralo zavidljivo število. Nekatere so sila preproste, druge nadvse imenitne, vsem pa je skupno, da so nekoč hranile največje dragocenosti svojih lastnikov. Razstavo bo odprla gospa Natalija Polenec, direktorica Slovenskega ...
Selitev monge

Selitev monge

SEM, 18. november 2022 ― Spomladi je Slovenski etnografski muzej opravil veliko selitev depoja, kjer hrani muzejske predmete večjih dimenzij (vozovi, sani, čolni, kmečki in industrijski stroji, …), iz Zaloga pri Ljubljani v nove depojske prostore v Tržiču. Tam v nekdanji bombažni predilnici nastaja nova kulturno podjetniška cona. Te dni je SEM v nove depoje v Tržiču preselil še svojo zadnjo muzealijo – mongo, napravo za likanje blaga iz nekdanje Hofbaueljeve barvarne v Vitanju. Gre za predmet izjemne vrednosti in velikosti, zato je selitev potekala pod budnim očesom konservatorsko-restavratorske službe, kolegov Gregorja Kosa in Žige Reharja. Več o mongi si lahko preberete v prispevku mag. Andreja Dularja v Etnologu. Foto: Žiga Rehar in Gregor Kos
Stoletje zlatega faraona

Stoletje zlatega faraona

SEM, 17. november 2022 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 17. november 2022 Spominsko obeležje ob 100. obletnici odkritja Tutankamonove grobnice STOLETJE ZLATEGA FARAONA Slovenski etnografski muzej (SEM) v torek, 22. novembra 2022, ob 18.00, obeležuje 100. obletnico odkritja grobnice faraona Tutankamona z dogodkom Stoletje zlatega faraona. Na dogodku bo dr. Marko Frelih, kustos SEM in arheolog, z manjšo priložnostno razstavo razgrnil zgodbo o odkritju grobnice faraona Tutankamona in predstavil, kako smo Slovenci spremljali senzacionalno raziskovanje v Dolini kraljev. Na ogled bo tudi izbrana literatura o Tutankamonu in zanimivi predmeti, ki so nastali pod vplivom t. i. tutomanije. Hkrati bo ob tej priložnosti odprta razstava ilustracij, ki so nastale za dokumentarno slikanico Jure in mumija. Zgodba ljubljanske mumije, avtorjev dr. Vesne Kamin Kajfež, Tomislava Kajfeža, mag., ter ilustratorja Jureta Engelsbergerja. Na ogled do 18. decembra 2022. »Medijska zvezda brez selfijev … Svetovna javnost je od samega začetka spremljala izjemno odkritje Tutankamonove grobnice. Samo štiri leta po katastrofalni zapuščini prve svetovne vojne so bile senzacionalne novice iz Doline kraljev zelo dobrodošle za ustvarjanje pozitivnega pogleda na prihodnost. V dobi, ko sta v medijskem prostoru prevladovala le časopis in radio, je Tutankamon kmalu zavzel vidno mesto. Medijsko pozornost je držal v napetosti predvsem zaradi skrivnostnega pojava, znanega kot Faraonovo prekletstvo. Številni članki so poročali o nenavadnih okoliščinah, v katerih so umirali ljudje povezani z odkrivanjem grobnice. V njej naj bi se nahajal zlovešč napis: »Kdor bo motil faraonov mir, ga bo smrt pokončala s svojimi krili.« Napis, ki ga nihče ni videl, je obšel svet in še danes buri fantazijo ljubiteljev nepojasnjenih dogodkov. Tutankamon je obdržal status svetovne ikone celo stoletje ...« dr. Marko Frelih RAZSTAVA ILUSTRACIJ JURE IN MUMIJA. ZGODBA LJUBLJANSKE MUMIJE Leta 2021
ZGORNJE GORJUŠE - Spominsko znamenje žrtvam fašističnega nasilja

ZGORNJE GORJUŠE - Spominsko znamenje žrtvam fašističnega nasilja

Simboli polpretekle zgodovine, 17. november 2022 ― Lokacija: Slovenija; Zgornje Gorjuše Avtor: Glej opis. Opis: Spominska plošča na naravni skali s posvetilom 16. domačinom, žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941 - 1945, delo kamnoseka Franca Lagonderja, odkrita 12.10.1969. Spominsko znamenje stoji ob lokalni cesti proti Pokljuki, na jugovzhodnem robu vasi. Leta 2017 je bila plošča poškodovana.
GORJUŠE - Spominsko znamenje Janezu Strgarju in Feliksu Bezniku

GORJUŠE - Spominsko znamenje Janezu Strgarju in Feliksu Bezniku

Simboli polpretekle zgodovine, 16. november 2022 ― Lokacija: Slovenija; Gorjuše Avtor: Glej opis. Opis: Naravna skala s kovinsko napisno ploščo in zvezdo je delo kamnoseka Franca Lagondra. Obeležje, odkrito 1961, je posvečeno Janezu Strgarju in Feliksu Bezniku, ki sta padla 14.3.1944 v napadu nemških orožnikov na partizansko tehniko Orel. Spominsko znamenje je na Zagradišču, ob cesti Koprivnik-Gorjuše, južno pod Hribarico.
1970 Rakek – Steklenička 4711

1970 Rakek – Steklenička 4711

Stare slike (Cerknica), 16. november 2022 ― Na sliki je steklenička kolonjske vode 4711 originalno zapakirana, še nerabljena. V njej je 170 ccm dišave. Ker me je zanimalo, kako pravzaprav diši, sem odprla svojo stekleničko, ki drži 3 mililitre. Enkrat je šel naš direktor službeno v Köln in je tajnici in meni, njeni prijateljici in namestnici, prinesel mali spominek. Je res mali. […]
V SEM si lahko le še do nedelje ogledate razstavo ATAK. Fan Art. Kako biti detektiv?

V SEM si lahko le še do nedelje ogledate razstavo ATAK. Fan Art. Kako biti detektiv?

SEM, 15. november 2022 ― Ta četrtek ob 18h vabljeni tudi na ZADNJE in brezplačno VODSTVO po razstavi s Katerino Mirović (Stripburger). Dr. Bojana Rogelj Škafar, kustosinja SEM, je ob razstavi zapisala: »ATAK v svoj ilustratorski imaginarij ne vključuje zgolj junakov iz zakladnice nemških pravljic ali mednarodne popularne kulture, temveč sega dlje v nemško likovno tvornost, kakršni so bili Bilderbogen. To so bili enostransko potiskani grafični listki z ročno koloriranimi slikami in besedili kot oblika izjemno razširjene množične likovne kulture v 18. in 19. stoletju, ki jih smatramo za praobliko stripa. Njihovi predhodniki so bili enostransko tiskani lesorezni listki in ilustrirani letaki iz 15. in 16. stoletja. Njihova motivika se je razširila po vsej Evropi in svoje mesto so v 19. stoletju našli tudi v slovenskem prostoru na poslikanih panjskih končnicah. To velja zlasti za vojaške motive in motiv narobe sveta, ki ga na končnicah predstavljajo motivi Živali nesejo lovca h pogrebu, Medved strelja lovca in Lisica brije lovca. Narobe svet je ena najpopularnejših ATAKovih ilustriranih knjig za otroke.   Imanentni del ATAKovega umetniškega procesa je zbirateljski proces. Med motivi njegovih slik in ilustracij se često znajdejo zbirateljski predmeti, ki ga obkrožajo v studiu, med njimi tudi figurice ameriškega detektiva Dicka Tracya in Tintina, junaka 23 zgodb, ki pripovedujejo o njegovih detektivskih podvigih na različnih koncih sveta. Dogodivščine obeh detektivov so v 20. stoletju dosegle globalno popularnost, ki med mladimi ne pojenja. Je pa način prikazovanja Tintinovih srečevanj z drugimi in drugačnimi zaradi mestoma kolonialne konotacije in iz rasizma izvirajočih stereotipov – primer za to je zgodba Tintin v Kongu - predmet kritike in zahtev po umiku stripov iz prodaje. Nanje v tej luči lahko gledamo kot na dokumente časa, v katerem so nastali, ki jih je z današnje prespektive potrebno ustrezno komentirati. Na ta način so lahko sredstvo za kritičen razmislek o pogledih na druge k
1935 Selšček – Trije starci

1935 Selšček – Trije starci

Stare slike (Cerknica), 15. november 2022 ― “Milena, mislim, da je desni tisti, ki je bil na parah v tvojem prispevku,” mi je pomagal urednik, ko je pripravljal sliko. To je res prav mogoče, a ga je težko zanesljivo identificirati. Še vedno pa so mi on in oba druga na sliki popolnoma neznani. V svoji plemeniti preproščini, osvobojeni vsega nebistvenega, so videti […]
še novic