SEM, 9. september ― 17. septembra 2025, ob 18.00, vabljeni v Loški muzej v Škofjo Loko na predavanje Pogledi na ljudsko likovno umetnost. Predavala bo kustosinja svetnica dr. Bojana Rogelj Škafar iz kustodiata za zbirke ljudske likovne umetnosti in slikovne vire v Slovenskem etnografskem muzeju.  V javnosti je še dandanes živa predstava, da so ljudska likovna umetnost predvsem poslikane skrinje, slike na steklo in barvite panjske končnice. Takšno pojmovanje ni zgrešeno, a vendarle je ljudska likovna umetnost še vse kaj drugega. Na predavanju bo govor o tem, kakšni so bili strokovni pogledi na pomene te umetnosti skozi čas, kakšne predmete so na teh osnovah zbirali v muzejih in kakšna je (bila) njena vloga v okviru predstav o narodu.  

SEM, 5. september ― 16. - 19. september 2025, od 13.00-18.00 Vabljeni, da nas tudi v novem šolskem letu z učenci obiščete v Slovenskem etnografskem muzeju in se udeležite številnih programov ob razstavah, ki predstavljajo tako slovensko kot svetovno kulturno dediščino ter jo povezujejo s sedanjostjo. Poleg stalnih razstav Med naravo in kulturo, Človek in čas: Prvih 100, Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, Plečnikove Lectarije ter Nesnovna kulturna dediščina izpostavljamo večje občasne razstave. Razstavo Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda lahko obiščete do 2. novembra 2025, Azijo sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke do 3. maja 2026, napovedujemo pa tudi novo razstavo Maske: Od rituala do karnevala, ki bo na ogled od januarja 2026. Vzgojiteljem, učiteljem in profesorjem smo vedno na voljo po telefonu, elektronski pošti in osebno. Naše programe lahko po dogovoru prilagodimo individualnim potrebam vaših skupin.  Da bi pedagoški delavci bolje spoznali muzej, bodo tako kot vsako leto tretji teden v septembru potekali Dnevi odprtih vrat za pedagoške delavce. Program Ob 14.00: •    V družbi muzejskih pedagoginj Sonje Kogej Rus in Katarine Nahtigal boste spoznavali programe vodstev in delavnic na razstavah, namenjenih predšolskim, osnovnošolskim in srednješolskim skupinam*; •    predstavili bomo nove razstave in programe; •    ob obisku prejmete darilo za skupino / razred. *Za druženje z muzejskimi pedagoginjami od torka do petka ob 14. uri je potrebna prijava na: sonja.kogej-rus@etno-muzej.si. 13.00 – 18.00: Samostojni ogledi razstav. Vabljeni! KONTAKT IN INFORMACIJE: Sonja Kogej Rus T: 031 728 955, 01 300 87 50, E: sonja.kogej-rus@etno-muzej.si  Katarina Nahtigal T: 01 300 87 37 E: katarina.nahtigal@etno-muzej.si 

SEM, 3. september ― Publikacija ob razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda avtorice dr. Bojane Rogelj Škafar razkriva motiviko, ki jo je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine, pri čemer izpostavlja motive pripadnostnih kostumov, svatbe, dedka Mraza in čebelarstva ter bogastvo razglednic. In nenazadnje opozarja, da je motivika zagotovo povezana z dejstvom, da je bil Gaspari kot restavrator in risar v Etnografskem muzeju 20 let v neposrednem stiku z muzejskimi etnografskimi zbirkami. Celotni opus Maksima Gasparija je več kot pol stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev, hkrati pa tudi njihov svojevrsten odnos do posameznih sestavin lastne dediščine in narodne zavesti. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje za potrebe notranje in zunanje razpoznavnosti. Sooblikoval je svet simbolike in tipike ter pomembno vplival na področja, kot so vzgoja in izobraževanje, propaganda in odnosi z javnostmi. Tipizacija sestavin načina življenja, ki jih je študijsko raziskoval in jih premišljeno zasnovane nato umetniško interpretiral, je rdeča nit njegovega likovnega izraza. Kaže se tako v krajini in oblačilnem videzu kot tudi v vseh drugih upodobljenih sestavinah. V vlogi predstavnika celotnega območja izrazito prevladuje alpski svet, razen Bele krajine skoraj ni sestavin iz Prekmurja, Štajerske, Dolenjske, Notranjske, s Krasa in iz Primorske. Ocenjevalci njegovega opusa so ga imenovali poet kmečkega izročila, ga označevali za kronista preteklega življenja in romantičnega iskalca posebnega narodnega likovnega izraza. Njegova dela so razumeli kot verodostojne podobe že izginulega ali izginjajočega kmečkega življenja in narodnega bogastva. Poudarjali so strokovno dokumentarnost upodobljenih šeg in navad, noš in drugih sestavin ljudske kulture, ob tem pa spregledovali umetnikovo samoopredelitev, »da bo največje vrednote svojega slikarstva dosegel s tipizacijo našega narodnega ž

SEM, 3. september ― Publikacija ob razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda avtorice dr. Bojane Rogelj Škafar razkriva motiviko, ki jo je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine, pri čemer izpostavlja motive pripadnostnih kostumov, svatbe, dedka Mraza in čebelarstva ter bogastvo razglednic. In nenazadnje opozarja, da je motivika zagotovo povezana z dejstvom, da je bil Gaspari kot restavrator in risar v Etnografskem muzeju 20 let v neposrednem stiku z muzejskimi etnografskimi zbirkami. Celotni opus Maksima Gasparija je več kot pol stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev, hkrati pa tudi njihov svojevrsten odnos do posameznih sestavin lastne dediščine in narodne zavesti. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje za potrebe notranje in zunanje razpoznavnosti. Sooblikoval je svet simbolike in tipike ter pomembno vplival na področja, kot so vzgoja in izobraževanje, propaganda in odnosi z javnostmi. Tipizacija sestavin načina življenja, ki jih je študijsko raziskoval in jih premišljeno zasnovane nato umetniško interpretiral, je rdeča nit njegovega likovnega izraza. Kaže se tako v krajini in oblačilnem videzu kot tudi v vseh drugih upodobljenih sestavinah. V vlogi predstavnika celotnega območja izrazito prevladuje alpski svet, razen Bele krajine skoraj ni sestavin iz Prekmurja, Štajerske, Dolenjske, Notranjske, s Krasa in iz Primorske. Ocenjevalci njegovega opusa so ga imenovali poet kmečkega izročila, ga označevali za kronista preteklega življenja in romantičnega iskalca posebnega narodnega likovnega izraza. Njegova dela so razumeli kot verodostojne podobe že izginulega ali izginjajočega kmečkega življenja in narodnega bogastva. Poudarjali so strokovno dokumentarnost upodobljenih šeg in navad, noš in drugih sestavin ljudske kulture, ob tem pa spregledovali umetnikovo samoopredelitev, »da bo največje vrednote svojega slikarstva dosegel s tipizacijo našega narodnega ž

SEM, 1. september ― V Register nesnovne kulturne dediščine je bila na predlog SEM, Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, vpisana nova enota – Slovenska brajica. Pobudo za vpis v Register je podala Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki je ob enoti tudi evidentirana kot nosilec.  Slovenska brajica je sistem tipne pisave, ki omogoča slepim in slabovidnim branje ter pisanje. Berejo jo z dotikom. Sestavljena je iz različnih kombinacij dvignjenih pik v šest- ali osemtočkovni brajevi celici, s katerimi je mogoče zapisati črke, številke in simbole. V Register je trenutno vpisanih 135 enot in evidentiranih 402 nosilca nesnovne kulturne dediščine. Za obravnavo v naslednjem roku lahko pobude na naslov Koordinatorja oddate do 15. 9. 2025.   

SEM, 1. september ― Poleti smo v knjižnici malo izpregli s pripravljanjem novic o novih pridobitvah. V tem iztekajočem poletnem času, ko v roke vzamemo tudi bolj poglobljeno branje, vam predlagamo tri nova priporočila: Kolegi iz etnografskega muzeja na Dunaju so izdali dvojezični katalog razstave o oblačilni kulturi hlač Wer hat die Hosen an? = Who´s wearing the pants? (Verlag der Buchhandlung Walther und Franz König, 2025). Na razstavi in katalogu predstavijo 56 hlač iz 26 držav. Knjiga prikazuje večplastno sliko hlač skozi kulturne norme, družbene spremembe in osebno identiteto. Poudarek je tudi na kreativnosti oblikovalcev, kvaliteti materialov in obrtnem mojstrstvu. V monografiji The composition of worlds: interviews with Pierre Charbonnier (Polity, 2024) se v pogovoru z znamenitim antropologom Philippom Descolo razkriva evolucija mišljenja Descole, ki je potekala od strukturalizma do antropologije, ki sega onkraj človeškega. V pogovoru se razodeva refleksija intelektualne kariere ter osrednje teme njegovih antropoloških zanimanj, še posebej kritika sodobne ločitve med naravo in kulturo. Andrej Šparemblek je uredil monografijo Točno okoli 12.32 (Pustno društvo, 2025), ki je nastala ob 50-letnici Pustnega društva Cerknica, ki vsako leto v pustnem času prevzame oblast v Cerknici in le-to spremeni v Butale. Organirajo butalsko-coprniški praznik - Pust v Cerknici. Na pustno nedeljo, točno okoli 12:32, se v velikem pustnem karnevalu po ulicah Cerknice (Butal) razkazujejo pustne maske. Knjiga prinaša kratko zgodovino pusta izpod prstov Primoža Hienga, zgodovino nastanka društva, intervjuje članov društva ter predstavitev znamenitih cerkniških pustnih likov. Seznam novosti v Knjižnici SEM - junij (pdf, 80 KB) Seznam novosti v Knjižnici SEM - julij (pdf, 100 KB) Seznam novosti v Knjižnici SEM - avgust (pdf, 83 KB)

SEM, 19. avgust ― Na predlog Slovenskega etnografskega muzeja/Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine je Ministrstvo za kulturo v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo že 134. enoto z imenom Žganjekuha. Žganjekuha je proces pridobivanja naravnega žganja z vrenjem in destilacijo različnih sort sadja ali grozdnih tropin, gozdnih sadežev, zelišč idr. Dejavnost je znana po vsej Sloveniji, razlikuje se po lokalnih sestavinah in recepturah. Za kuho je potrebna namenska oprema, najpomembnejši je kotel. Ob enoti je bilo identificiranih več nosilcev, ki se v Registru ne bodo evidentirali.  Pobudi za vpis žganjekuhe v Register sta na Koordinatorja naslovila Matjaž Pikl in Nastja Ivanuša kot predstavnica Društva ljubiteljev domače žganjekuhe.  V Register je trenutno vpisanih 134 enot in 401 nosilec nesnovne kulturne dediščine. Naslednji rok za oddajo pobud za vpis v Register je 15. september 2025.   

SEM, 19. avgust ― Na predlog Slovenskega etnografskega muzeja/Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine je Ministrstvo za kulturo v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo že 134. enoto z imenom Žganjekuha. Žganjekuha je proces pridobivanja naravnega žganja z vrenjem in destilacijo različnih sort sadja ali grozdnih tropin, gozdnih sadežev, zelišč idr. Dejavnost je znana po vsej Sloveniji, razlikuje se po lokalnih sestavinah in recepturah. Za kuho je potrebna namenska oprema, najpomembnejši je kotel. Ob enoti je bilo identificiranih več nosilcev, ki se v Registru ne bodo evidentirali.  Pobudi za vpis žganjekuhe v Register sta na Koordinatorja naslovila Matjaž Pikl in Nastja Ivanuša kot predstavnica Društva ljubiteljev domače žganjekuhe.  V Register je trenutno vpisanih 134 enot in 401 nosilec nesnovne kulturne dediščine. Naslednji rok za oddajo pobud za vpis v Register je 15. september 2025.   

SEM, 19. avgust ― Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je za direktorja Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) za obdobje pet let, od 15. septembra 2025 do vključno 14. septembra 2030, imenovala dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja Blaža Verbiča, muzejskega svetovalca z dvajsetletnimi izkušnjami na muzejskem področju. Pismo novega direktorja SEM Blaža Verbiča: Spoštovani, s spoštovanjem in skrbnostjo sprejemam imenovanje na mesto direktorja Slovenskega etnografskega muzeja. Mandat bom za obdobje naslednjih pet let uradno prevzel 15. septembra 2025. Dr. Asti Vrečko, ministrici za kulturo Republike Slovenije, se za izkazano zaupanje in imenovanje iskreno zahvaljujem. Slovenski etnografski muzej je ena od osrednjih etnoloških inštitucij v Sloveniji in eden vodilnih etnografskih muzejev v regiji z izjemnimi zbirkami. Je državna institucija z izjemno dediščino in pomembno vlogo v slovenski kulturi. Verjamem, da na teh trdnih temeljih lahko zgradimo še bolj sodoben, dinamičen in relevanten muzej.  Veselim se prihodnjih izzivov, ki se jih bom loteval z izjemno ekipo sodelavcev Slovenskega etnografskega muzeja, s sodelovanjem s strokovno in širšo javnostjo ter mednarodnimi partnerji.  Blaž Verbič  

SEM, 28. julij ― Pri projektu Združimo se! povezujemo dva izziva: okoljsko problematiko in družbeno pravičnost. V snovanje projektnih aktivnosti smo povabili predstavnike romske skupnosti, s katerimi smo za temo izobraževalnih in umetniških aktivnosti z Rominjami in Romi izbrali pridelovanje in pripravo hrane skozi čas.   Romi so priznana etnična manjšina v Sloveniji, njihova prisotnost v regiji pa sega vsaj v 15. stoletje. V Sloveniji živi približno 12.000 Romov. Slovenska romska skupnost je raznolika in v projekt smo vključili različne skupine: iz Prekmurja, Dolenjske in Maribora. Romi v Sloveniji se še vedno soočajo s pomembnimi izzivi: socialna izključenost in diskriminacija, stanovanjski problemi, izzivi na področju izobraževanja in zaposlovanja ter zdravstvene neenakosti. Z namenom vključiti Rome v diskusije o pridelovanju in pripravi hrane, na kar podnebne spremembe pomembno vplivajo, smo razvili pet izobraževalnih in umetniško aktivnost. Cilj izobraževalnih aktivnosti, ki so pokrivale teme, kot so trajnostno vrtnarjenje, nabiranje zelišč in izdelava izdelkov iz njih, ločevanje odpadkov in recikliranje, kuhanje in uporaba ostankov hrane, je bil udeležencem ponuditi nove informacije in jim omogočiti, da nove prakse tudi sami preizkusijo. Pri tem smo odprli vprašanje, kaj lahko v svojem lokalnem okolju sami storijo za spremembe – ponekod imajo zemljo in lahko zasadijo svoj vrt, v mestnem okolju pa je do zemlje težje priti. Pogovarjali smo se tudi o tem, katera zelišča so zdravilna in kaj vse lahko iz njih izdelamo, kako skuhati okusne jedi, ostanke od obroka pa porabiti, ter o možnostih in načinih ločevanja odpadkov. Posebej zanimivo je bilo slišati o zgodovini romske skupnosti in njenem razvoju na podlagi prehrane. Aktivnosti o zeliščih in prehrani so pripravile strokovnjakinje za ta področja iz romske skupnosti. Cilj umetniške aktivnosti je bil senzibilizirati udeležence za tematiko, prepoznati njihove izkušnje in znanje ter to uporabiti kot osnovo za obravnavo ded

SEM, 17. junij ― Te dni je na obisku v Slovenskem etnografskem muzeju raziskovalec Ibrahim Elrefaey s Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. S konservatorko-restavratorko za tekstil Ano Motnikar iz SEM pregledujeta sestavo in poškodbe svilenih tkanin v muzejski zbirki z detajlnim 3D mikroskopiranjem in FTIR analizo, kasneje pa bodo z XRF metodo opravili še analizo prisotnih kovin. Obteževanje svile je proces, pri katerem svilo obdelajo s kovinskimi solmi, taninom ali silikati, da bi pridobila na teži, imela lepši pad in bila prijetnejša na otip. V okviru projekta SafeSilk (N1-0259) so že leta 2021 začele raziskave vpliva takšne obtežitve svile na njeno razgradnjo. SEM se je letos pridružil raziskavi z analizo prek 50 izjemnih predmetov iz svoje bogate zbirke. To bo obogatilo naše znanje o kompoziciji svilenih tkanin in njihovi kemijski sestavi, razgradnji vlaken ter morebitnem preprečevanju nadaljnjih poškodb.

SEM, 17. junij ― Te dni je na obisku v Slovenskem etnografskem muzeju raziskovalec Ibrahim Elrefaey s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. S konservatorko-restavratorko za tekstil Ano Motnikar iz SEM pregledujeta sestavo in poškodbe svilenih tkanin v muzejski zbirki z detajlnim 3D mikroskopiranjem in FTIR analizo, kasneje pa bodo z XRF metodo opravili še analizo prisotnih kovin. Obteževanje svile je proces, pri katerem svilo obdelajo s kovinskimi solmi, taninom ali silikati, da bi pridobila na teži, imela lepši pad in bila prijetnejša na otip. V okviru projekta SafeSilk (N1-0259) so se že leta 2021 začele raziskave vpliva takšne obtežitve svile na njeno razgradnjo. SEM se je letos pridružil raziskavi z analizo prek 50 izjemnih predmetov iz svoje bogate zbirke. To bo obogatilo naše znanje o kompoziciji svilenih tkanin in njihovi kemijski sestavi, razgradnji vlaken ter morebitnem preprečevanju nadaljnjih poškodb.