SEM, 30. maj ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Venček intimnosti, skrinja pravil, duhovi na pragu : nevestina bala skozi čas = The wreath of intimacy, the chest of rules, spirits on the threshold : the bride's trousseau through time (Muzej Velenje, 2024) je knjiga, ki predstavlja ženitovanjske šege in navade. Višja kustosinja etnologinja Muzeja Velenje Špela Regulj je zasnovala razstavo in napisala publikacijo, v kateri je zbrala predmetno in duhovno zapuščino mlade neveste, ki jo je spremljala v novo življenjsko obdobje – zakon. Predstavljene so ženitne navade, značilne za različna obdobja in kraje Slovenije. Zgodbe, predmeti, gradivo in fotografije iz terena v Šaleški dolini in drugod se na razstavi in publikaciji povezujejo z zbirko tradicionalnih tkanin in vezenih predmetov Muzeja Zanavyku iz Litve. Monika Kropej Telban – slovenska entologinja in umetnostna zgodovinarka v svoji knjigi Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic. 1, Čudežne pravljice (Založba ZRC, 2024) predstavlja slovenske živalske pravljice in basni, ki so do sedaj veljale za težko dostopno gradivo. Pri razvrščanju upošteva mednarodni klasifikacijski sistem za razvrščanje pravljic (Aarne-Thompson-Uther). V tej knjigi so pravljice, ki so uvrščene v tipe od ATU 300 do ATU 499. Z novimi pristopi, upoštevanjem znanstvenih dosežkov ter upoštevanju klasifikacije slovenske folklorne pripovedi povzdigne v mednarodni prostor. Prav tako knjiga olajša razumevanje in omogoča lažje nadaljnje raziskovanje. Samuel G. Collins in Matthew S. Durington v knjigi Multimodal Methods in Anthropology (Routledge, Taylor & Francis Group, 2024) preučujeta zgodovinsko in sodobno multimodalno antropološko raziskovanje. Skozi poglavja so predstavljene različne metode in tehnike raziskovanja, poleg tega pa se ukvarjajo tudi z etičnimi vprašanji, ki se pojavljajo v multimodalnih antropoloških raziskavah. Novičko sta pripravili Nuša Plankar in Špela Kranjc. Seznam

SEM, 27. maj ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 27. maj 2025 Razstava na Krakovskem nasipu v Ljubljani - Izumitelj baron Anton Codelli med Afriko in Evropo Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL) in Slovenski etnografski muzej (SEM) sta pripravila skupno razstavo Izumitelj baron Anton Codelli med Afriko in Evropo, ki bo na ogled na Krakovskem nasipu v Ljubljani od 30. maja do 30. junija 2025. Razstava, ki obeležuje 150. obletnico rojstva barona Antona Codellija (1875-1954), izjemnega izumitelja, samouka, mecena in prvega lastnika avtomobila v Ljubljani, prinaša fascinanten vpogled v življenje in delo te pomembne osebnosti in hkrati poudarja pomen intelektualne lastnine ter medkulturnega sodelovanja. Codelli in Ljubljana Priimek Codelli je neločljivo povezan z Ljubljano, predvsem z graščino Turn (grad Kodeljevo) in mestnim predelom Kodeljevo. Baron Anton Codelli pa ni bil le del ljubljanske aristokracije, temveč tudi ključna figura v zgodovini strojništva in elektrotehnike. Njegovi številni izumi so bili patentirani tako v Sloveniji kot v tujini, med njegovimi največjimi tehničnimi podvigi pa izstopa gradnja brezžične telegrafske postaje v nekdanji nemški koloniji Togo v zahodni Afriki. Ta uspešen projekt je pomenil zgodovinski mejnik, saj je bila prvič v zgodovini vzpostavljena brezžična komunikacija med Afriko in Evropo. Bil je imetnik 31 različnih patentov, tudi za izum naprave za prenos slike na daljavo (televizije) - Codelli velja za izumitelja televizije. Baron Codelli se je zapisal v zgodovino tudi kot producent prvega igranega filma, posnetega v Afriki, Bela boginja iz Wangore. Film, ki je bil zadnjič javno predvajan pred sto leti, leta 1925 v Londonu, je po tistem izginil brez sledu, a spomin nanj ostaja. O Codellijevem bivanju v Afriki pričajo obsežni fotografski arhivi, ki jih hrani Slovenski etnografski muzej. V muzeju je shranjena tudi njegova dragocena afriška zbirka predmetov, med katerimi še posebej izsto

SEM, 21. maj ― V Slovenskem etnografskem muzeju pripravljamo razstavo spominskih knjig – tistih ljubkih beležnic, v katere smo nekoč zapisovali verze, risali rožice, lepili suhe cvetove in delili dobre želje s prijatelji. Če doma hranite svojo, mamino, ali babičino … spominsko knjigo, vas lepo vabimo, da jo posodite za razstavo, ki bo na ogled od konca oktobra 2025. Knjige zbiramo do konca julija pri kustosinji pedagoginji Sonji Kogej Rus v Slovenskem etnografskem muzeju. Vaša knjiga bo na varnem in po razstavi vam jo bomo z zahvalo vrnili. Vsaka spominska knjiga je dragocena priča nekega časa – srčnih vezi, otroške domišljije in ustvarjalnosti. Skupaj bomo ustvarili razstavo, ki bo prikazala, kako smo nekoč ohranjali prijateljstvo z barvicami, peresom in lepimi mislimi. Hvala, ker sodelujete pri ohranjanju spominov in bogatenju dediščine medosebnih vezi! Več informacij: Sonja Kogej Rus E. sonja.kogej-rus@etno-muzej.si T. 01 3008 750 / 031 728 955

SEM, 19. maj ― Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, SEM kot Koordinator pa je odgovoren za pripravo predlogov za vpis na seznam, šteje že 133 enot nesnovne kulturne dediščine. V aprilu in na začetku maja 2025 je bilo Registru dodanih 5 novih enot: Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov, Priprava bizeljskega ajdovega kolača, Vzreja kraških ovčarjev, Reja in vzreja ljutomerskih kasačev in Pustni obhodi živalskih likov.  Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov temeljita na tradicionalni pridelavi sadja. Znanja in veščine obsegajo ohranjanje starejših travniških sadovnjakov in sajenje novih, negovanje (vzdrževanje) in razmnoževanje sadnih rastlin, gospodarno spravilo pridelka in predelavo sadja. Ob enoti se nosilci ne evidentirajo. Pobudo za vpis v Register je Koordinatorju predložil Javni zavod Krajinski park Goričko.  Priprava bizeljskega ajdovega kolača Bizeljski ajdov kolač je sočno slano pecivo iz nekvašenega ajdovega testa v obliki zavitka s skutnim nadevom. Ob prazničnih priložnostih ga po lokalnih recepturah pripravljajo gospodinje zlasti na območju Bizeljskega z okolico. Ob enoti je evidentiran nosilec – Društvo kmetic Brežice. Pobudo za vpis v Register je Koordinatorju predložil Posavki muzej Brežice.  Vzreja kraških ovčarjev Vzreja kraškega ovčarja obsega rejo psa kraški ovčar, slovenske avtohtone pasme, ki jo načrtno vzrejajo od 20. let 20. stoletja. Pasma se je razvila zaradi paše in varovanja drobnice pred zvermi na kraškem terenu. Postal je tudi zvest čuvaj domov. Ob enoti so evidentirani trije nosilci – Kinološka zveza Slovenije, Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije in Klub kraških ovčarjev Slovenije. Pobudo za vpis v Register je Koordinatorju predložila Kinološka zveza Slovenije.  Reja in vzreja ljutomerskih kasačev Reja in vzreja ljutomerskih kasačev obsega rejo konjev pasme ljutomerski kasač, ki je znana po svoji učljivosti, mirnosti, hitro

SEM, 19. maj ― Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, SEM kot Koordinator pa je odgovoren za pripravo predlogov za vpis na seznam, šteje že 133 enot nesnovne kulturne dediščine. V aprilu in na začetku maja 2025 je bilo Registru dodanih 5 novih enot: Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov, Priprava bizeljskega ajdovega kolača, Vzreja kraških ovčarjev, Reja in vzreja ljutomerskih kasačev in Pustni obhodi živalskih likov.  Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov temeljita na tradicionalni pridelavi sadja. Znanja in veščine obsegajo ohranjanje starejših travniških sadovnjakov in sajenje novih, negovanje (vzdrževanje) in razmnoževanje sadnih rastlin, gospodarno spravilo pridelka in predelavo sadja. Ob enoti se nosilci ne evidentirajo. Pobudo za vpis v Register je Koordinatorju predložil Javni zavod Krajinski park Goričko.  Priprava bizeljskega ajdovega kolača Bizeljski ajdov kolač je sočno slano pecivo iz nekvašenega ajdovega testa v obliki zavitka s skutnim nadevom. Ob prazničnih priložnostih ga po lokalnih recepturah pripravljajo gospodinje zlasti na območju Bizeljskega z okolico. Ob enoti je evidentiran nosilec – Društvo kmetic Brežice. Pobudo za vpis v Register je Koordinatorju predložil Posavki muzej Brežice.  Vzreja kraških ovčarjev Vzreja kraškega ovčarja obsega rejo psa kraški ovčar, slovenske avtohtone pasme, ki jo načrtno vzrejajo od 20. let 20. stoletja. Pasma se je razvila zaradi paše in varovanja drobnice pred zvermi na kraškem terenu. Postal je tudi zvest čuvaj domov. Ob enoti so evidentirani trije nosilci – Kinološka zveza Slovenije, Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije in Klub kraških ovčarjev Slovenije. Pobudo za vpis v Register je Koordinatorju predložila Kinološka zveza Slovenije.  Reja in vzreja ljutomerskih kasačev Reja in vzreja ljutomerskih kasačev obsega rejo konjev pasme ljutomerski kasač, ki je znana po svoji učljivosti, mirnosti, hitro

SEM, 16. maj ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej              Ljubljana, 16. maj 2025 Na slovesni podelitvi Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področju muzejstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, so v petek, 16. maja 2025, v Narodni galeriji, prestižno Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo podelili mag. Ralfu Čeplaku Mencinu, muzejskemu svetniku, kustosu za muzejske zbirke Azije, Oceanije in Avstralije iz Slovenskega etnografskega muzeja. Mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svetnik, magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenija (1997–2003), predsednik ICOM/ICME Mednarodni odbor etnografskih muzejev (2019–2025), s svojo bogato in izjemno dinamično kariero oblikuje slovensko muzeologijo in širše. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih. Njegova akademska pot, okronana z magisterijem znanosti s področja muzeologije, je temeljila na širokem znanju s področja psihologije, etnologije, muzejske pedagogike ter managementa v kulturi. Svojo muzejsko pot je začel Ptujskem muzeju in Mestnem muzeju Ljubljana, med letoma 1990 in 2021 pa je našel svoj ustvarjalni dom v Slovenskem etnografskem muzeju. Kot vodja Muzeja neevropskih kultur v Goričanah (dislocirana enota SEM) je postavil temelje za razumevanje kultur zunaj Evrope. Po zaprtju muzeja v Goričanah in prenosu zbirk v matični muzej se je mag. Čeplak Mencin posvetil raziskovanju zbirk iz Azije, Oceanije in Avstralije, s čimer je uresničeval svoje temeljno

SEM, 16. maj ― Na slovesni podelitvi Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področju muzejstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, so v petek, 16. maja 2025, v Narodni galeriji, prestižno Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo podelili mag. Ralfu Čeplaku Mencinu, muzejskemu svetniku, kustosu za muzejske zbirke Azije, Oceanije in Avstralije iz Slovenskega etnografskega muzeja. Mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svetnik, magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenija (1997–2003), predsednik ICOM/ICME Mednarodni odbor etnografskih muzejev (2019–2025), s svojo bogato in izjemno dinamično kariero oblikuje slovensko muzeologijo in širše. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih.  Njegova akademska pot, okronana z magisterijem znanosti s področja muzeologije, je temeljila na širokem znanju s področja psihologije, etnologije, muzejske pedagogike ter managementa v kulturi.  Svojo muzejsko pot je začel Ptujskem muzeju in Mestnem muzeju Ljubljana, med letoma 1990 in 2021 pa je našel svoj ustvarjalni dom v Slovenskem etnografskem muzeju. Kot vodja Muzeja neevropskih kultur v Goričanah (dislocirana enota SEM) je postavil temelje za razumevanje kultur zunaj Evrope. Po zaprtju muzeja v Goričanah in prenosu zbirk v matični muzej se je mag. Čeplak Mencin posvetil raziskovanju zbirk iz Azije, Oceanije in Avstralije, s čimer je uresničeval svoje temeljno poslanstvo: predstavljati zunajevropska kulture, njihove načine življenja in stike

SEM, 16. maj ― Na slovesni podelitvi Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področju muzejstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, so v petek, 16. maja 2025, v Narodni galeriji, prestižno Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo podelili mag. Ralfu Čeplaku Mencinu, muzejskemu svetniku, kustosu za muzejske zbirke Azije, Oceanije in Avstralije iz Slovenskega etnografskega muzeja. Mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svetnik, magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenija (1997–2003), predsednik ICOM/ICME Mednarodni odbor etnografskih muzejev (2019–2025), s svojo bogato in izjemno dinamično kariero oblikuje slovensko muzeologijo in širše. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih.  Njegova akademska pot, okronana z magisterijem znanosti s področja muzeologije, je temeljila na širokem znanju s področja psihologije, etnologije, muzejske pedagogike ter managementa v kulturi.  Svojo muzejsko pot je začel Ptujskem muzeju in Mestnem muzeju Ljubljana, med letoma 1990 in 2021 pa je našel svoj ustvarjalni dom v Slovenskem etnografskem muzeju. Kot vodja Muzeja neevropskih kultur v Goričanah (dislocirana enota SEM) je postavil temelje za razumevanje kultur zunaj Evrope. Po zaprtju muzeja v Goričanah in prenosu zbirk v matični muzej se je mag. Čeplak Mencin posvetil raziskovanju zbirk iz Azije, Oceanije in Avstralije, s čimer je uresničeval svoje temeljno poslanstvo: predstavljati zunajevropska kulture, njihove načine življenja in stike

SEM, 16. maj ― Na slovesni podelitvi Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področju muzejstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, so v petek, 16. maja 2025, v Narodni galeriji, prestižno Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo podelili mag. Ralfu Čeplaku Mencinu, muzejskemu svetniku, kustosu za muzejske zbirke Azije, Oceanije in Avstralije iz Slovenskega etnografskega muzeja. Mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svetnik, magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenija (1997–2003), predsednik ICOM/ICME Mednarodni odbor etnografskih muzejev (2019–2025), s svojo bogato in izjemno dinamično kariero oblikuje slovensko muzeologijo in širše. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih.  Njegova akademska pot, okronana z magisterijem znanosti s področja muzeologije, je temeljila na širokem znanju s področja psihologije, etnologije, muzejske pedagogike ter managementa v kulturi.  Svojo muzejsko pot je začel Ptujskem muzeju in Mestnem muzeju Ljubljana, med letoma 1990 in 2021 pa je našel svoj ustvarjalni dom v Slovenskem etnografskem muzeju. Kot vodja Muzeja neevropskih kultur v Goričanah (dislocirana enota SEM) je postavil temelje za razumevanje kultur zunaj Evrope. Po zaprtju muzeja v Goričanah in prenosu zbirk v matični muzej se je mag. Čeplak Mencin posvetil raziskovanju zbirk iz Azije, Oceanije in Avstralije, s čimer je uresničeval svoje temeljno poslanstvo: predstavljati zunajevropska kulture, njihove načine življenja in stike