Dan Afrike v Slovenskem etnografskem muzeju

SEM, 25. april ― Vabljeni na pester program ob Dnevu Afrike v SEM – vsi dogodki so brezplačni! PROGRAM Četrtek, 15. maj, 17.00-20.00 Bogolan, tradicionalna zahodnoafriška tehnika barvanja blaga Delavnica za odrasle Prijazno vabljeni na delavnico, namenjeno spoznavanju tradicionalne zahodnoafriške tehnike barvanja blaga bogolan. Gre za tehniko barvanja z naravnimi barvami na bombažno tkanino, na katero se rišejo tradicionalni, živalski ali človeški, motivi. Na delavnici bomo spoznali načine barvanja blaga s tehniko bogolan ter se preizkusili v risanju različnih motivov na blago, predstavljena pa bo tudi tradicionalna zahodnoafriška tehnika tkanja na zelo majhne statve. Delavnico bo vodila umetnica iz Burkine Faso Adiarra Traore, ki ima večletne izkušnje v tkanju in barvanju blaga. Pri barvanju blaga uporablja raznolike tehnike, med njimi je tudi tehnika bogolan. Adiarra Traore v Burkina Fasu vodi tudi delavnice za mlade ženske, ki se želijo naučiti tako tkanja kot tehnik barvanja. Med delavnico bo udeležence po afriškem delu stalne razstave Med naravo in kulturo popeljal dr. Marko Frelih. Delavnica bo potekala v francoskem jeziku s prevodom v slovenščino. Število mest je omejeno, potrebna je prijava na: blagajna@etno-muzej.si. Delavnico organizira Društvo Humanitas v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem v okviru Dneva Afrike, dogodka Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS. Četrtek, 15. maj, 18.00-18.45 Rdeča nit: Čudežni lonček in govoreči stolček Pripovedovanje pravljic za otroke, 4+ Na potovanje po preteklosti in domišljijskih deželah nas bodo popeljale afriške pravljice od Sudana do Gane, ki jih bomo pripovedovali ob bobnu ljudstva Ašanti na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. Pripovedovali bomo o Ahmedu, ki je razumel govorico živali, o tem, kaj je ušpičil pajek Anansi in kaj se je zgodilo, ko so predmeti spregovorili. Pripovedovalke: Nina Dečko, Jitske Hartmans in Katarina Nahtigal. Sobota, 17. maj, 11.00-13.00 Bogolan, tradic

Dan Afrike v SEM

SEM, 25. april ― Vabljeni na pester program ob Dnevu Afrike v Slovenski etnografski muzej – vstop na vse dogodke je prost! PROGRAM Četrtek, 15. maj, 17.00–20.00 Bogolan, tradicionalna zahodnoafriška tehnika barvanja blaga Delavnica za odrasle Prijazno vabljeni na delavnico, namenjeno spoznavanju tradicionalne zahodnoafriške tehnike barvanja blaga bogolan. Gre za tehniko barvanja z naravnimi barvami na bombažno tkanino, na katero se rišejo tradicionalni, živalski ali človeški, motivi. Na delavnici bomo spoznali načine barvanja blaga s tehniko bogolan ter se preizkusili v risanju različnih motivov na blago, predstavljena pa bo tudi tradicionalna zahodnoafriška tehnika tkanja na zelo majhne statve. Delavnico bo vodila umetnica iz Burkine Faso Adiarra Traore, ki ima večletne izkušnje v tkanju in barvanju blaga. Pri barvanju blaga uporablja raznolike tehnike, med njimi je tudi tehnika bogolan. Adiarra Traore v Burkina Fasu vodi tudi delavnice za mlade ženske, ki se želijo naučiti tako tkanja kot tehnik barvanja. Med delavnico bo udeležence po afriškem delu stalne razstave Med naravo in kulturo popeljal dr. Marko Frelih. Delavnica bo potekala v francoskem jeziku s prevodom v slovenščino. Število mest je omejeno, potrebna je prijava na: blagajna@etno-muzej.si. Delavnico organizira Društvo Humanitas v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem v okviru Dneva Afrike, dogodka Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS. Četrtek, 15. maj, 18.00–18.45 Rdeča nit: Čudežni lonček in govoreči stolček Pripovedovanje pravljic za otroke, 4+ Na potovanje po preteklosti in domišljijskih deželah nas bodo popeljale afriške pravljice od Sudana do Gane, ki jih bomo pripovedovali ob bobnu ljudstva Ašanti na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. Pripovedovali bomo o Ahmedu, ki je razumel govorico živali, o tem, kaj je ušpičil pajek Anansi in kaj se je zgodilo, ko so predmeti spregovorili. Pripovedovalke: Nina Dečko, Jitske Hartmans in Katarina Nahtigal. Sobota, 17. ma

Delovni čas med velikonočnimi prazniki

SEM, 16. april ― Med velikonočnimi prazniki bo SEM odprt po prilagojenem urniku: Nedelja, 20. april 2025: ZAPRTO (praznik) Ostali dnevi: običajen urnik

Delovni čas med prvomajskimi prazniki

SEM, 16. april ― V prazničnem času bo SEM odprt po prilagojenem urniku: Nedelja, 27. april (dan upora proti okupatorju): ODPRTO 10.00-18.00 Četrtek, 1. maj (praznik dela): ZAPRTO Petek, 2. maj (praznik dela): ODPRTO 10.00-18.00 Ostali dnevi: OBIČAJEN URNIK Knjižnica bo zaprta 22. aprila 2025 ter med 28. aprilom in 2. majem 2025. Hvala za razumevanje!

Velikonočne igre s pirhi

SEM, 11. april ― SEM kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine dokumentira tudi zanimive vpoglede v velikonočne družabne igre in šege iz preteklosti, ki še danes prinašajo veselje. Med njimi so tudi Velikonpčne igre s pirhi, ki so vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Ker se bliža velika noč, se je dobro pripraviti tudi na zabavni del praznika. Igre s pirhi so del velikonočnih šeg in jih izvajajo na velikonočno nedeljo ali ponedeljek. Najbolj znane so trkanje, trkljanje in ciljanje pirhov. V 90. letih 20. stoletja so v številnih krajih Slovenije ponovno oživili predvsem ciljanje pirhov. V videu predstavljamo velikonočno ciljanje pirhov v Mirnu, ki poteka na prostoru ob nogometnem igrišču pri Štantu, do leta 1987 pa so ga pripravljali pred nekdanjo gostilno Faganeli. Leta 1979 so zapisali pravila in ga spremenili v tekmovalni dogodek. Moški ciljajo z razdalje devetih čevljev, ženske in otroci pa s šestih. V vsaki kategoriji najboljši trije prejmejo pokale in bogate nagrade sponzorjev. Ciljanja pirhov se množično udeležijo vaščani, pridejo pa tudi njihovi sorodniki, okoličani in Slovenci iz Italije. Velikonočne igre s pirhi pripravlja Odbor za tradicionalno ciljanje pirhov v sodelovanju s Turističnim društvom Miren. Živahno dogajanje usmerja in komentira Stanislav Faganeli. Snemanje in montaža videa: Nadja Valentinčič Furlan, produkcija SEM, Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, 2017.

Virtualna replika v razširjeni resničnosti (AR) na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke

SEM, 11. april ― Na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke v SEM si lahko s pomočjo razširjene resničnosti in tablice na zaslonu ogledate pipo ter kipec Vajrabhairava. Tablico držite nad risbo pipe ali nad plastičnim modelom kipca, dokler se predmet ne prikaže na zaslonu. Razširjena resničnost v muzeju Muzejske razstave običajno prikazujejo predmete, vendar lahko med obiskovalci in temi predmeti pogosto obstaja fizična pregrada. Virtualna replika predmeta, ki si jo lahko ogledamo s pomočjo razširjene resničnosti (AR), to pregrado odpravi in omogoča natančnejši ogled predmeta. S pomočjo te tehnologije vidimo model površine predmeta, ki prikazuje vse njegove podrobnosti, medtem ko se njegova dejanska materialnost ne ohrani. AR lahko v tem primeru razumemo kot sodobno različico klasičnih mavčnih replik, prilagojeno digitalni dobi. Tehnologija razširjene resničnosti pa ni uporabna le za predstavitev predmetov iz muzejskih zbirk. Uporabimo jo lahko tudi za združevanje predmetov, ki so nekoč spadali skupaj, bili deli istih zbirk, a so zdaj razpršeni po različnih zbirkah in muzejih. Primer tega je par tobačnih pip, ki je predstavljen na razstavi. Fizična pipa je del zbirke SEM, medtem ko model v razširjeni resničnosti prikazuje pipo, ki je bila najverjetneje del Skuškove zbirke, zdaj pa jo hranijo v Plečnikovi hiši. #naprejvpreteklost #muzejinprihodnost #muzejinzabava

Umetna inteligenca na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti

SEM, 8. april ― Pri razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti se spogledujemo tudi s prihodnostjo in umetno inteligenco, ki nas bo najverjetneje močno zaznamovala. Veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT, se 'učijo' na nepregledni množici besedil, zato ustvarjajo odgovore z mešanico točnih in napačnih informacij, včasih pa tudi 'halucinirajo'. Malo za šalo, malo za res, smo ChatGPT vprašali, kdo so vurmoharji. Kdo so resnično vurmoharji? Vurmoharji so potujoči sezonski prodajalci in večinoma samouki popravljalci ur, poznani zlasti v zgornji dolini Kolpe. Od konca 19. stoletja do sredine 20. stoletja so hodili od hiše do hiše po podeželju današnje Slovenije, severnih delov Hrvaške in Srbije ter celo Madžarske in Romunije. Sprva so prodajali lesene stenske ure šotarice, izdelane v Schwarzwaldu v Nemčiji. Tovorili so jih na posebni krošnji in na svojo navzočnost opozarjali z zvonjenjem. Njihovo izvirno krošnjo si lahko ogledate na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti v SEM. Fotografijo kočevskega vurmoharja hrani dokumentacija Pokrajinskega muzeja Kočevje. #naprejvpreteklost #muzejinprihodnost #muzejinzabava

Napovedovanje prihodnosti z vlivanjem svinca na razstavah Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda in Razglednice Maksima Gasparija

SEM, 7. april ― Družina na sliki Maksima Gasparija je na silvestrovo zbrana ob vlivanju svinca. Gre za verovanje, pri katerem se po nastalih oblikah po ulitju stopljenega svinca v mrzlo vodo sklepa o dogodkih v novem letu. Kako vlivati svinec? Kos svinca položimo v pločevinasto posodo (ne emajlirano), ki jo postavimo na ogenj, da se svinec v njej stopi. V večjo posodo nalijemo mrzlo vodo in vanjo vlijemo stopljeni svinec. Ta se v mrzli vodi takoj strdi in pri tem nastajajo različne oblike, ki so nečemu bolj ali manj podobne. Zgodilo se je, da je svinec v vodi dobil obliko sveče, kar je napovedovalo krst v hiši. Če je figura spominjala na mrtvaško glavo, so lahko v hiši pričakovali smrt. Podoba venca ali harmonike je pomenila poroko. Dekleta so v svinčeni gmoti želela uzreti podobo svojega bodočega ženina. Sliko si lahko ogledate v SEM na razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, razglednico, nastalo po tej sliki, pa na novi razstavi Razglednice Maksima Gasparija. #naprejvpreteklost #muzejinprihodnost #muzejinzabava

Naprej v preteklost 2025, vseslovenska spletna akcija muzejev in galerij

SEM, 7. april ― Slovenski etnografski muzej se ponovno pridružuje Skupnosti muzejev Slovenije pri akciji #NAPREJVPRETEKLOST. Temi letošnje akcije sta #muzejinprihodnost in #muzejinzabava. V tednu med 7. in 13. aprilom 2025 na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih objavljamo zanimive zgodbe, fotografije, kratke videe ter predstavljamo muzejske zbirke in muzejski vsakdan. Program spletnih dogodkov v SEM: Ponedeljek, 7. april 2025, ob 9.00 Napovedovanje prihodnosti z vlivanjem svinca na razstavah Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda in Razglednice Maksima Gasparija, objava fotografij, dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani Torek, 8. april 2025, ob 9.00 Umetna inteligenca na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, objava fotografij, dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani Četrtek, 10. april 2025, ob 9.00 Virtualna replika v razširjeni resničnosti (AR) na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, video objava, dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani Sobota, 12. april 2025, ob 9.00 Velikonočne igre s pirhi, video objava, dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani.

Registru dodani dve novi enoti nesnovne kulturne dediščine

SEM, 4. april ― V Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, sta bili vpisani dve novi enoti: Cehovska združenja v Turnišču in Blagoslov konj na štefanovo. Pobudo za vpis cehovskih združenj v Turnišču in okolici je Slovenskemu etnografskemu muzeju / Koordinatorju varstva nesnovne kulturne dediščine posredovala Občina Turnišče. V Turnišču delujejo čevljarsko, kovaško in krojaško cehovsko združenje, ki s svojimi dejavnostmi ohranjajo spomin na cehe kot združenja obrtnikov. Od nekdanjih nalog cehov člani ohranjajo medsebojno pomoč in sodelujejo pri cerkvenih slovesnostih. Ob enoti je trenutno evidentiran en nosilec: Kovaški ceh. Pobudo za vpis blagoslova konj na štefanovo je Slovenski etnografski muzej / Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine prejel od Gornjesavskega muzeja Jesenice. Na god sv. Štefana (štefanovo, 26. december), ki velja za zavetnika živine, še posebej konjev, v številnih krajih duhovniki blagoslavljajo konje, kar naj bi jih po ljudskem verovanju varovalo pred boleznijo in poškodbami. Ob enoti je trenutno evidentiran en nosilec: Neformalna vaška skupnost Blejska Dobrava. V Register nesnovne kulturne dediščine, je trenutno vpisanih 128 enot in 384 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Naslednji rok za oddajo pobud za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine je 15. maj 2025.

Marčevske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

SEM, 2. april ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Katalog razstave Čas in nematerialnost (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, 2024), ki je bila del ob razstavnega programa nove stalne razstave Človek in čas Slovenskega etnografskega muzeja, prikazuje umetniška dela študentov različnih smeri Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Tematsko se ukvarjajo s časovnostjo, z minljivostjo, s staranjem, trajnostjo ali trenutnostjo v doživljanju osebnega, individualnega in družbenega vsakdana. Zbornik Pogledi na Branislavo Sušnik in njen prispevek k raziskavam paragvajskih staroselskih ljudstev (Založba Univerze, 2025) sta uredila Jaka Repič in Marija Uršula Geršak. Knjiga je nastala v želji Branislavo Sušnik, znanstvenico na področjih etnologije, antropologije, arheologije, etnolingvistike in kulturne zgodovine paragvajskih staroselskih ljudstev, skozi različne poglede in čim bolj celostno predstaviti slovenski javnosti. Naj tu omenimo, da smo razstavo o Branislavi Sušnik z naslovom La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju leta 2021 priravili v SEM. Zbornik Dolgo 19. stoletje : Loško v evropskem kontekstu (Loški muzej, 2024) predstavlja sklepni del večletnega projekta tako kustosov in kustosinj Loškega muzeja kakor strokovnjakov in strokovnjakinj iz sorodnih raziskovalnih ustanov. Raziskali so kompleksno in obsežno zgodovinsko obdobje 19. stoletja, ki do sedaj za loško področje še ni bilo sistematično obravnavano in strnjeno predstavljeno. Marčevske novosti

Cikel dogodkov PREHOD, ki opozarja na umiranje na migracijski poti na Balkanu

SEM, 24. marec ― Slovenski etnografski muzej (SEM) in Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF, UNI LJ) v sodelovanju s partnerji v torek, 25. marca 2025, ob 14.00, začenjata s ciklom dogodkov Prehod, posvečenih pogrešanim in umrlim na migracijski poti na Balkanu. Kdo so ljudje, ki umirajo na slovenskih mejah? Je bila njihova smrt neizbežna? Zakaj so smrti beguncev še vedno tako nevidne in kako bi jih lahko v Sloveniji javno obeležili? Cikel dogodkov Prehod je namenjen ozaveščanju javnosti o problematiki umiranja na migracijski poti na Balkanu in spodbujanju solidarnosti z migranti. Z dogodki želijo partnerji cikla odpreti prostor za dialog o migracijah, človekovih pravicah in odgovornosti do sočloveka, hkrati pa opozoriti na pereč problem umiranja migrantov in spodbuditi k razmisleku o tem, kako lahko kot družba prispevamo k bolj humanemu in pravičnemu reševanju migracijskega vprašanja. Izhodišče cikla dogodkov je spominsko platno Prehod ~ The Passage, ki z izvezenimi portreti ohranja spomin na ljudi, ki so izgubili življenje na migracijski poti na Balkanu. Ustvarile so jih umetnice, raziskovalke, prevajalke ter druge članice in podpornice hrvaškega kolektiva Ženske ženskam v sodelovanju z umetnico in aktivistko selmo banich iz Zagreba ter dr. Marijano Hameršak z Inštituta za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu. Spominsko platno bo v razstavni hiši SEM na ogled do 11. maja 2025. Pobudo za organizacijo cikla dogodkov Prehod je podala dr. Uršula Lipovec Čebron z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL, ki se prav tako raziskovalno in aktivistično ukvarja z migracijsko potjo na Balkanu in usodami ljudi, ki na tej poti prečkajo meje. V SEM teme globalnih stikov in izmenjav preučuje dr. Tina Palaić, ki osvetljevanje migracij in njihovih vplivov na njene akterje in družbo priseljevanja vidi kot pomemben del poslanstva muzeja kot družbeno odgovorne ustanove. Vsi dogodki bodo v Slovenskem etnografskem muzej

Nova vpisa v Register nesnovne kulturne dediščine - Kresno koledovanje v Adlešičih in okolici ter Izdelovanje preprostih ljudskih glasbil

SEM, 24. marec ― Na predlog Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, sta bili v Register nesnovne kulturne dediščine vpisani dve novi enoti – Kresno koledovanje v Adlešičih in okolici ter Izdelovanje preprostih ljudskih glasbil. Kresno koledovanje v Adlešičih in okolici: Na predvečer kresa (24. 6.), tudi ivanje večer, najdaljšega dneva v letu, v belo oblečene pevke iz Adlešičev, imenovane krêsnice, obiskujejo domove v Adlešičih in okoliških krajih. S prepevanjem kresnih pesmi prinašajo blagoslov, domačini pa jih pogostijo in obdarijo. Ob enoti je evidentiran en nosilec: KUD Božo Račič Adlešiči - pevska skupina Kresnice. Izdelovanje preprostih ljudskih glasbil: Izdelovanje preprostih ljudskih glasbil iz naravnih materialov obsega izdelavo glasbil, ki se uporabljajo kot zvočne igrače otrok, za kratkočasje in zabavo mladine ter odraslih, občasno pa nadomeščajo obrtniško in tovarniško narejena glasbila. Izdelana so ročno in namenjena predvsem lastni uporabi. Ob enoti je evidentiran en nosilec: Marino Kranjac. V Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, je trenutno vpisanih 126 enot in 382 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

Nova vpisa v Register nesnovne kulturne dediščine - Kresno koledovanje v Adlešičih in okolici ter Izdelovanje preprostih ljudskih glasbil

SEM, 24. marec ― Na predlog Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, sta bili v Register nesnovne kulturne dediščine vpisani dve novi enoti – Kresno koledovanje v Adlešičih in okolici ter Izdelovanje preprostih ljudskih glasbil. Kresno koledovanje v Adlešičih in okolici: Na predvečer kresa (24. 6.), tudi ivanje večer, najdaljšega dneva v letu, v belo oblečene pevke iz Adlešičev, imenovane krêsnice, obiskujejo domove v Adlešičih in okoliških krajih. S prepevanjem kresnih pesmi prinašajo blagoslov, domačini pa jih pogostijo in obdarijo. Ob enoti je evidentiran en nosilec: KUD Božo Račič Adlešiči - pevska skupina Kresnice. Izdelovanje preprostih ljudskih glasbil: Izdelovanje preprostih ljudskih glasbil iz naravnih materialov obsega izdelavo glasbil, ki se uporabljajo kot zvočne igrače otrok, za kratkočasje in zabavo mladine ter odraslih, občasno pa nadomeščajo obrtniško in tovarniško narejena glasbila. Izdelana so ročno in namenjena predvsem lastni uporabi. Ob enoti je evidentiran en nosilec: Marino Kranjac. V Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, je trenutno vpisanih 126 enot in 382 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

Predavanje V kraljestvu zmajev

SEM, 24. marec ― Vabljeni na predavanje dr. Marka Freliha, kustosa Slovenskega etnografskega muzeja, ki že vrsto let raziskuje izročilo o zmajih po svetu: V kraljestvu zmajev - mitološko in versko ozadje skrivnostnih bitji na Slovenskem. Predavanje bo v 27. marec 2025, ob 18. uri, v dvorani Rokodelskega centra Ribnica. Kot nadnaravna bitja z gromozansko močjo so bili zmaji v najstarejših obdobjih človeške zgodovine predvsem varuhi grobnic in svetih prostorov. Varovali so tudi svetišča, svete izvire, reke in močvirja. Bili so varuhi dostopov v podzemlje, kjer so se skrivali zakladi boginje Zemlje. Slovenija je dežela zmajev in v ohranjenih zmajskih zgodbah prepoznamo kodirano sporočilo prednikov, ki so iz roda v rod prenašali univerzalno skrivno znanje o obredih, povezanih z naravo, rodovitnostjo, nevidnimi sila- mi in večnim življenjem.

V kraljestvu zmajev - predavanje dr. Marka Freliha

SEM, 24. marec ― Vabljeni na predavanje dr. Marka Freliha, kustosa Slovenskega etnografskega muzeja, ki že vrsto let raziskuje izročilo o zmajih po svetu: V kraljestvu zmajev - mitološko in versko ozadje skrivnostnih bitji na Slovenskem. Predavanje bo v 27. marec 2025, ob 18. uri, v dvorani Rokodelskega centra Ribnica. Kot nadnaravna bitja z gromozansko močjo so bili zmaji v najstarejših obdobjih človeške zgodovine predvsem varuhi grobnic in svetih prostorov. Varovali so tudi svetišča, svete izvire, reke in močvirja. Bili so varuhi dostopov v podzemlje, kjer so se skrivali zakladi boginje Zemlje. Slovenija je dežela zmajev in v ohranjenih zmajskih zgodbah prepoznamo kodirano sporočilo prednikov, ki so iz roda v rod prenašali univerzalno skrivno znanje o obredih, povezanih z naravo, rodovitnostjo, nevidnimi sila- mi in večnim življenjem.