SEM, 29. junij ― Ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic so v Slovenskih Konjicah temu jubileju posvetili dve ulični razstavi na Mestnem trgu. Druga razstava z naslovom Konj in zmaj: večna spremljevalca človeštva je na ogled od 23. junija do konca leta 2026. Del besedil za razstavo je prispeval dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM. Razstava na eni strani osvetljuje vlogo konja, na drugi pa zmaja v kulturni dediščini Evrope, Sredozemlja in drugih delov sveta ter njuno prisotnost v mitologiji, ljudskih pripovedih in lokalnem izročilu. Posebna pozornost je namenjena konjiškemu zmaju in konju ter njuni simboliki, ki je močno zaznamovala identiteto Slovenskih Konjic. Beli konj se v grbu Konjic pojavlja že od 16. stoletja, konjiški zmaj pa v lokalnem ljudskem izročilu v pisni obliki nastopa že od sredine 19. stoletja. Obiskovalci lahko spoznajo, kako sta bila konj in zmaj skozi stoletja povezana s predstavami o življenju, smrti, prehodu, duhovni preobrazbi ter človekovim odnosom do narave in neznanega. Vabljeni k ogledu razstave na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah. Več o razstavi: https://tickonjice.si/2026/06/ulicna-razstava-konj-in-zmaj-vecna-spremljevalca-clovestva/

SEM, 24. junij ― Vabljeni na ogled razstave Trienale rokodelstva, razstave sodobnih in inovativnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije. Razstava, pri kateri kot partner pri projektu sodeluje tudi Slovenski etnografski muzej, je do 30. avgusta 2026 na ogled v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu. Odprtja razstave sta se udeležila tudi Blaž Verbič, direktor Slovenskega etnografskega muzeja in dr. Tanja Roženbergar, kustosinja za obrt in trgovino v SEM. Na letošnji razstavi Trienale rokodelstva so predstavljena dela, razdeljena v tri tematske sklope: Ohranjanje tradicije: mojstrska znanja, spretnosti in veščine; Nove tradicije: prilagoditve rokodelskih simbolik in tehnik ter Nova materialnost: konceptualni in socialni pristopi. Predstavljenih je 40 izdelkov - predmetov, oblikovalskih kreacij in instalacij, ki so bili izbrani za razstavo Trienale rokodelstva 2026. Izbor del sledi širokemu razumevanju vloge rokodelstva in odpiranju njegovega sodobnega potenciala v oblikovalsko-rokodelskem ustvarjanju. Spodbuja in vzpostavlja nove odnose med surovinami in materiali, nadgrajujejo tehnološke procese, uporabo in sporočilnost. Izbrana in razstavljena dela združujejo različne vidike odličnosti ter ohranjajo in v sodobnost prenašajo rokodelska znanja in veščine. V njih se odražajo regionalne prvine in prepletanje tradicionalnih tehnoloških procesov s sodobnimi oblikovalskimi izrazi. Izbrana so bila dela, ki izkazujejo prenos med tradicionalnimi izdelki in kreativnimi produkti (lončeni izdelki, ki združujejo stare in nove elemente, svetila, čipke), tako v postopkih izdelave, oblikah izdelkov (kolekcija Toasted, brezšivna oblačila, steklo, glina), uporabljenih materialih (glina, volna, lan, slama, ličkanje..) in izkazanih znanjih (pletarstvo, tkalstvo, lončarstvo, kovaštvo, steklarstvo…). Izdelki so oblikovalsko domišljeni in inovativni (svetila, nakit), ohranjajo elemente kulturne dediščine in so zasnovani trajnostno. Nekateri predlogi imajo družbeno angažiran

SEM, 19. junij ― Evropski muzejski forum je v španskem Bilbau, 13. junija 2026, na svečani slovesnosti razglasil prejemnike nagrad. Letošnji prejemnik ugledne nagrade Kenneth Hudson za institucionalni pogum in strokovno integriteto, ki jo vsako leto podeli Evropski muzejski forum v okviru nagrad EMYA, je Muzej norosti iz Slovenije. Podelitve nagrad v Bilbau se je udeležila tudi dr. Tanja Roženbergar iz SEM, nacionalna korespondentka EMYA za Slovenijo. Ocenjevalna komisija EMYA je izbrala 34 kandidatov – evropskih muzejev, ki so se med  10. in 14. junijem 2026 predstavili na konferenci EMYA 2026 v Bilbau (Španija). Osrednji gostitelj je bil Interpretacijski center baskovskega jezika  Euskararen Etxea, dobitnik Muzejske nagrade Sveta Evrope 2025.  Slovenski muzeji so bili v okviru nagrad EMYA že nekajkrat uspešni pri kandidaturah in nominirani ter posebej izpostavljeni  v kategorijah različnih nagrad. Najdragocenejši dosežek je Muzejska nagrada Sveta Evrope, ki jo je leta  1993 prejel Kobariški muzej prve sv. Vojne, danes se mu s prestižno nagrado Kennetha Hudsona  za institucionalni pogum in strokovno integriteto, pridružuje tudi Muzej norosti Trate. »Muzej Norosti Trate sem vzpodbudila k prijavi za nagrado EMYA in jih podpirala v postopku, saj sem bila prepričana, da si  zaslužijo mednarodno prepoznavnost in potrditev. Zaradi izjemnega poslanstva in zaradi doseganja ciljev EMYE.  Ta deluje v okviru vrednot Sveta Evrope z zavezo k spodbujanju demokracije in človekovih pravic ter trajnosti ter preseganju kulturnih, družbenih in političnih meja. Na podlagi sprejetih načel  podpira in spodbuja, mreži in predstavlja ter nagrajuje odličnosti in inovacije na področju muzejev.« dr. Tanja Roženbergar (SEM), nacionalna korespondentka EMYA za Slovenijo  dr. Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti:  »Počaščena in presenečena sem, da je odbor izbral za nagrado prav Muzej norosti, saj so bili med nominirance sami dobri muzeji. Hvala, odboru EMYA. Hvala ekipi Muzeja norosti, ki neutr

SEM, 15. junij ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 15. junija 2026 V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) bo od 18. junija do 6. septembra 2026 na ogled razstava Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi.  Odprtje razstave bosta spremljala glasbenika Seydou Yoni Kouyate (kora) in Tina Sovič (buča). Razstava temelji na zbirki predmetov in fotografskem arhivu z območja nekdanje nemške in kasneje angleške kolonije Tanganjike, današnje Tanzanije. Predmeti z razstave so del zapuščine Antonije Grom in njenega sina Stanka. Antonija Grom z Vrhnike je zaradi službe leta 1930 odšla v Afriko in v Tanganjiki ostala deset let. Leta 1937 se ji je pridružil sin Stanko, ki je v Tanganjiki ostal do leta 1962. Oba sta bila zaposlena v švicarskem podjetju na plantaži sisala, ki so ga gojili za izdelavo vrvi. Leta 1948 se je Stanko Grom preselil v mesto Mpanda, kjer je v rudniku svinca dobil delo vodje lesnega oddelka. Leta 1956 se je preselil v okrožje Chunya v jugozahodni Tanganjiki in se zaposlil v gradbeništvu. Zaradi takratnih političnih sprememb v Tanganjiki se je leta 1962 vrnil domov na Vrhniko. S seboj je prinesel več kot 4.000 enot obsežnega fotografskega gradiva z delovnih lokacij, kar daje zbirki pomemben dokumentarni pečat. Poleg predmetov, ki jih je zbral na terenu, zbirka vključuje tudi njegove osebne predmete iz obdobja bivanja v Tanzaniji. SEM je celotno zbirko Stanka Groma pridobil leta 2025.  Za globlje razumevanje konteksta in pomena zbirke se je SEM povezal s tanzanijskim kustosom in umetnikom Eliabujem Mbonimpo iz Regionalnega muzeja in kulturnega centra Iringa Boma. Z avtorico razstavnega koncepta dr. Tino Palaić, kustosinjo v SEM, sta že leta 2024 zasnovala projekt skupnega raziskovanja Gromove zbirke. Posebej ju je zanimalo osvetljevanje kolonialnih sledi nemškega in britanskega imperija v Tanzaniji, ki so se z zapuščino družine Grom ohranile v Sloveniji. Eliabu Mbonimpa je obiskal ključne lokacije Gro

SEM, 12. maj ― Slovenski etnografski muzej je svojo zbirko tiskov in periodike obogatil s pomembno pridobitvijo: 160 enot gradiva, v katerih so objavljene ilustracije in reprodukcije del  Maksima Gasparija, enega najbolj prepoznavnih slovenskih ilustratorjev in likovnih ustvarjalcev prve polovice 20. stoletja. Zbirka obsega  raznolike tiskovine – od časopisov in revij do posebnih prilog in publikacij – ki ponujajo dragocen vpogled v Gasparijevo ustvarjalno pot ter v vizualno kulturo časa, v katerem je deloval. Nova zbirka je  pomemben doprinos k razumevanju Gasparijevega opusa, saj razkriva tudi manj znane ilustracije, naslovnice, vinjete in grafične rešitve, ki jih je umetnik ustvarjal za različne založnike in uredništva. Gradivo dopolnjuje muzejsko zbirko Zapuščina Maksima Gasparija in omogoča celovitejši vpogled v njegovo delo, ki je močno zaznamovalo slovensko likovno in etnografsko dediščino. Vsa gradiva bodo za študijske namene dostopna v knjižnici SEM, kjer bodo raziskovalcem, študentom, kustosom in ljubiteljem slovenske ilustracije na voljo za poglobljeno raziskovanje Gasparijeve ikonografije, motivike in likovnega jezika. Zbirka bo služila tudi kot podlaga za prihodnje razstave, raziskovalne projekte in publikacije, ki se posvečajo slovenski vizualni kulturi in etnografiji. Z novo pridobitvijo SEM utrjuje svojo vlogo osrednje ustanove za preučevanje slovenske kulturne dediščine ter odpira nove možnosti za raziskovanje enega pomembnejših slovenskih likovnih umetnikov. Zapuščino Maksima Gasparija hrani Kustodiat za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire, omenjena zbrika tiskov pa hrani Knjižnica SEM "Ta knjiga, ki jo pozdravljam kot poskus ustvariti nam domačo ilustrirano dečjo knjigo, nam tako na drugi strani zopet enkrat priča, kako težko je zadostiti taki nalogi. Za enkrat hodimo še vsi za Župančičem in ne moremo preko njega do res svojega in neprisiljenega. Kljub temu pa je ta knjiga napredek v našem dečjem slovstvu." Iz recenzije Franceta Steleta o knj