Novice: Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine - Predstavitev knjige Carla ...

Novice: Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine - Predstavitev knjige Carla ...

Tolminski muzej, 30. november 2022 ― V Tolminskem muzeju bomo v petek predstavili knjigo Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine, ki je sicer v italijanskem jeziku izšla že davnega leta 1903, lani pa končno dočakala še slovenski prevod. Zanimiva je zato, ker lahko v njej beremo tudi o naših krajih. Avtor knjige, ki v originalu nosi naslov I castellieri preistorici di Trieste e della Regione Giulia, je priznani tržaški arheolog Carlo Marchesetti. Za slovensko ...
Po darilo v SEM!  Praznični SEMenj slovenskih rokodelcev

Po darilo v SEM!  Praznični SEMenj slovenskih rokodelcev

SEM, 30. november 2022 ― #2 Druga četverica sodelujočih ustvarjalcev se predstavi: … rokodelce smo povprašali, kaj je bilo njihovo najljubše darilo iz otroštva … UNIKATNO MIZARSTVO, Anton Kosmač "Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko sem dobil za Miklavževo prve smučke" Anton Kosmač se v svoji mizarski delavnici v Poljanski dolini že več kot 20 let ukvarja z obrtniškim mizarstvom. Lastnosti kot sta vztrajnost in občutljivost do najmanjših detajlov je razvil že kot olimpijski maratonec. Danes z isto vnemo in pozornostjo do detajlov najlepše primerke lesa ročno oblikuje v funkcionalno in estetsko dovršene kose pohištva. Na sejmu se bo predstavil z blazinami iz cemprinovih ostružkov Biopina, repliko zibelke iz 19. stoletja iz Cerkljanskega pogorja, nočno omarico iz orehovega lesa in s servirnimi deskami iz orehovega lesa. LUCIJA TIČAR "Še danes se rada spominjam darila Miklavža: knjigice Muca Copatarica!" Lucija Tičar je upokojena glasbenica, ki je ustvarjalni navdih prenesla z glasbila na pletilki in volneno prejo. IVANA MIKUŽ, Lanene žene "Najbolj se mi je vtisnila v spomin nova obleka, ki mi jo je sešila moja mama." Lanene žene so skupina žensk iz Črnega Vrha. Na tej planoti je bila vse do 60. let prejšnjega stoletja še ohranjena  pridelava lanu. Danes skušajo to tradicijo obuditi in znanje prenesti tudi na mlade. Ivana Mikuž je upokojenka, ki se je po upokojitvi naučila presti, kasneje pa tudi tkati različne izdelke iz lanu, s katerimi se tudi predstavlja na sejmu. GUILLERMO ESCALANTE in KIM GERM, Lončarski stelje SEM "Gumijaste živalce, ki mi jih je prinesel oče, še posebej figurica v obliki leva, ki mi jo je nekdo ukradel v vrtcu. Najmočnejši del spomina je vonj gume." Kim in Guillermo se bosta predstavila s skodelicami vrednot. To so skodelice, ki te spomnijo na izvor našega obstoja in te ob pitju kave ali čaja postavijo v stik s samim seboj.    Nakupi izdelek lokalnega rokodelca in podpri domače ustvarjalce! SEMenj bo potekal v soboto, 3. decembra od 10.00-17.0
Po darilo v SEM!  Praznični SEMenj slovenskih rokodelcev

Po darilo v SEM!  Praznični SEMenj slovenskih rokodelcev

SEM, 30. november 2022 ― #1 Prva peterica sodelujočih ustvarjalcev se predstavi: … rokodelce smo povprašali, kaj je bilo njihovo najljubše darilo iz otroštva … SILVESTER BEIGOT "Najbolj vesel sem bil lesenih smučk! Bil sem učenec tretjega razreda osnovne šole. Oče je smučke izdelal sam, za moj rojstni dan." Silvester Beigot je ljubitelj narave in vsega, kar je z njo povezano. Po poklicu mizar, z lesom se ljubiteljsko ukvarja že od otroštva, saj je bil njegov oče tesar. Ustvarja predvsem uporabne izdelke, ročno, na način kot so to delali naši predniki (pručke, kuhinjske deske, mize in klopi). KSENIJA BARAGA. BARAGAGA "DARILO= KOTALKE :-))" Akademska slikarka Ksenija Baraga je iz svoje ljubezni in znanja do tekstila in pletenin ustvarila malo modno domačo obrt imenovano Baragaga. Pletenine Baragaga obujajo in posodabljajo slovensko etnološko in likovno dediščino. TINA KODER GRAJZAR, avtorska idrijska čipka "Od daril se mi je v otroštvu v spomin najbolj vtisnila moja prva Barbika, ki mi jo je pri stari mami in starem atu prinesel Miklavž. To je bila za tiste čase res sanjska punčka (pri nas se jih še ni dobilo) in postala jem oja zvesta spremljevalka in navdih za številne bolj ali manj posrečene 'modne kreacije'". Oblikovalka sodobne idrijske čipke Tina Koder Grajzar že več kot 15 let ustvarja inovativne, uporabne izdelke, klekljane po lastnih avtorskih vzorcih. Za SEMenj bo pripravila izbor čipkastega nakita in drobnih okrasnih predmetov, primernih za praznična obdarovanja. Klekljaricam pa bodo na voljo tudi vzorci z božično-novoletno motiviko. ALJAŽ VIDRAJZ, mozaicist "Spomin na darilo iz otroštva - lego kocke je v meni še kako živ. Mozaik je tehnika, ki iz nas vleče otroško igrivost. Kot tedaj, se tudi danes igram s kockami, če da teh dandanes nikoli na zmanjka, saj so te v obliki mozaičnih gradnikov - teser, ki jih vsako posebej odsekam z mozaičnim kladivcem." Mojster mozaika Aljaž Vidrajz bo na SEMnju s tradicionalnimi orodji in materiali predstavil izdelavo mozaika
Naprej v preteklost #praznovanjevmuzeju, spletna akcija muzejev in galerij

Naprej v preteklost #praznovanjevmuzeju, spletna akcija muzejev in galerij

SEM, 29. november 2022 ― Slovenski etnografski muzej se že petič zapored pridružuje Skupnosti muzejev Slovenije pri akciji #NAPREJVPRETEKLOST. Tokratna akcija poteka med 5. in 11. decembrom 2022 pod skupno temo oz. ključnikom #praznovanjevmuzeju. PROGRAM spletnih dogodkov v SEM: Ponedeljek, 5. 12. 2022 ob 9.00 Prihod Miklavža, utrinek iz muzejske fototeke Dostopno na Facebooku, Instagramu, Twitterju in spletni strani. Torek, 6. 12. 2022 ob 9.00 Postavitev božičnega drevesa v SEM, fotozgodba Dostopno na Facebooku, Instagramu, Twitterju in spletni strani. Sreda, 7. 12. 2022 ob 11.00 Razstava Sveti konji – nebesni jezdeci: prazniki, posvečeni konjem, javljanje v živo Dostopno na Facebooku, Instagramu, Twitterju in spletni strani. Četrtek, 8. 12. 2022 ob 8.00 2023: 100 let SEM in »stoletniki« v zbirkah SEM Dostopno na Facebooku, Instagramu, Twitterju in spletni strani Petek, 9. 12. 2022 ob 11.00 Decembrsko obdarovanje, javljanje v živo Dostopno na Facebooku in spletni strani. SOB, 10. 12. 2022 ob 8.00 Potica, tradicionalna spremljevalka prazničnih dni, utrinek iz spletnega Registra nesnovne kulturne dediščine Dostopno na Facebooku, Instagramu, Twitterju in spletni strani. #naprejvpreteklost #praznovanjevmuzeju Program Naprej v preteklost #praznovanjevmuzeju (pdf, 2.1 MB)
Podobe konjev in ljudi

Podobe konjev in ljudi

SEM, 29. november 2022 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 29. november 2022 Fotografska razstava   Podobe konjev in ljudi Slovenski etnografski muzej, 3. december 202229. januar 2023 Slovenski etnografski muzej (SEM) v soboto, 3. decembra, na Ta veseli dan kulture, daje na ogled fotografsko razstavo Podobe konjev in ljudi. Fotografska razstava dopolnjuje letošnjo osrednjo razstavo SEM Sveti konji – nebesni jezdeci. Na prvem delu razstave je na ogled izbor črno-belih fotografij iz fototeke SEM, drugi del razstave, ki je nastal v sodelovanju s Kobilarno Lipica, pa na sodobnih barvnih fotografijah prikazuje tako lipicance, kot ljudi, ki v Kobilarni Lipica skrbijo zanje. ČLOVEK IN KONJ Izbor fotografij iz fototeke Slovenskega etnografskega muzeja izpostavlja povezanost konjev s človekom in z njegovimi šegami življenjskega in letnega cikla. Predstavlja konje kot pogoste spremljevalce vsakdanjega in prazničnega življenja, predstavlja čas, ko so konji človeku služili kot glavno prevozno sredstvo, mu bili v pomoč pri vsakdanjih kmečkih opravilih. S konji si je človek pomagal pri delu v gozdu in nenazadnje človeka spremljal na veselih in žalostnih dogodkih. Prikazani so tudi s konji povezani poklici - tisti, ki so z uporabo sodobnejših delovnih strojev in prometnih sredstev zapadli v pozabo, na primer kovač, kolar, furman. Ohranjanje spomina in naše skupne dediščine je ena od glavnih nalog Oddelka za dokumentacijo SEM, ki v svoji bogati fototeki hrani številne fotografije, na katerih so za vedno ujete podobe naše izginjajoče tradicije in praks, ki so v preteklosti predstavljale nekaj običajnega in vsakdanjega, danes pa so čudovit spomin na pretekle dni. Avtorji fotografij so deloma kustosi SEM, ki so pri svojem raziskovanju na terenu v 2. polovici 20. stoletja zabeležili določene trenutke, deloma pa so fotografije del že prepoznanih SEMovih fotografskih zbirk Petra Nagliča, Vekoslava Kramariča, Frana Vesela in drugih iz 1. polovice 20. stol
KOPRIVNIK V BOHINJU - Spominsko znamenje NOB

KOPRIVNIK V BOHINJU - Spominsko znamenje NOB

Simboli polpretekle zgodovine, 28. november 2022 ― Lokacija: Slovenija; Koprivnik v Bohinju Avtor: Glej opis. Opis: Na iz kamna obzidani površini je postavljena kamnita pokončna naravna forma z zglajeno fronto (obdelal kamnosek Franc Lagonder), na kateri je kovinska plošča z imeni desetih domačinov, padlih med drugo svetovno vojno. Spomenik je bil odkrit 1969. Spominsko znamenje je ob cesti v jugovzhodnem delu Koprivnika v Bohinju, pri pokopališču s cerkvijo sv. Križa.
1938 Laze – Poplava

1938 Laze – Poplava

Stare slike (Cerknica), 27. november 2022 ― V Etnografskem muzeju Slovenije je Miloš našel sliko poplavljenega Planinskega polja. Po oceni delavcev muzeja je slika nastala med leti 1928 in 1947. Jaz sem se odločila za leto nekje vmes. Dr. Franc Šušteršič, ki je bil moj vir, pravi, da je poplava srednje razsežnosti. S traktorjem bi se še dalo v Planino. Danes, ko […]
Trgovina: Tolmin - Kulturno-zgodovinske in naravne značilnosti Tolmina in okolice

Trgovina: Tolmin - Kulturno-zgodovinske in naravne značilnosti Tolmina in okolice

Tolminski muzej, 25. november 2022 ― Tolmin kot središče po površini tretje največje občine v Sloveniji sicer ni veliko mesto, skriva pa marsikatero zgodovinsko ali naravno znamenitost, ki niti domačinom, ki dnevno hodijo po mestnih ulicah, ni vselej poznana. Zato je vodnik, ki nas s sliko in krajšim zapisom popelje med zanimive stavbe in spomenike v mestu in okolici, dobrodošel priročnik tako za domačine kot tudi obiskovalce Tolmina. Razdeljen je v štiri vsebinske ...
Trgovina: Tminski bajnki: kmečke skrinje Zgornjega Posočja

Trgovina: Tminski bajnki: kmečke skrinje Zgornjega Posočja

Tolminski muzej, 25. november 2022 ― Ob razstavi, s katero Tolminski muzej postavlja na ogled nekaj izbranih skrinj in skrinjic iz svoje bogate zbirke, je izšel tudi katalog, v katerem so razstavljeni primerki predstavljeni s fotografijo in osnovnimi podatki. V njem je na kratko opisana zgodovina tega nekoč zelo pomembnega in cenjenega elementa notranje opreme vsakega doma, ki pa so ga kasneje izrinile druge vrste pohištva. Preberemo lahko tudi, katere so posebnosti tolminskih skrinj, kako in kdaj so ...
Občasne razstave: Tminski bajnki: kmečke skrinje Zgornjega Posočja

Občasne razstave: Tminski bajnki: kmečke skrinje Zgornjega Posočja

Tolminski muzej, 25. november 2022 ― Z razstavo, ki jo je pripravil kustos etnolog Marko Grego, postavljamo na ogled nekaj izbranih skrinj in skrinjic iz naše zbirke. Od ustanovitve muzeja v Tolminu do danes se jih je nabralo zavidljivo število. Nekatere so sila preproste, druge nadvse imenitne, vsem pa je skupno, da so nekoč hranile največje dragocenosti svojih lastnikov. Čeprav so bili »bajnki«, kot skrinjam pravimo na Tolminskem, svojčas med najvažnejšimi, če ne kar ...
1958 Unec – Gledališče v gosteh

1958 Unec – Gledališče v gosteh

Stare slike (Cerknica), 25. november 2022 ― Na sliki so igralci Slovenskega kulturno-umetniškega društva (SKUD) Unec, ko so gostovali v Logatcu. Žal se ne ve, kako je bilo igri naslov. Dramsko družino je vodil šolski upravitelj Roman Gorjan. V letu 1959 so uprizorili kar nekaj iger: Ubogo Ančko Pavla Golie, Mater Mileta Klopčiča, Raztrgance Matja Bora in Princesko in pastirčka Pavla Golie. […]
še novic