Nov spletni vodnik po fondih in zbirkah

ZAC, 13. december 2022 ― Od 13. decembra 2022 je na voljo nova spletna različica Vodnika po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Celje. Ta dan lahko prepoznamo kot rojstni dan arhiva, saj je bil 13. decembra 1956 sprejet odlok o ustanovitvi Zgodovinskega arhiva Celje. Že ob prejšnji, prvi povsem spletni različici vodnika (2016) smo ugotovili, da je izdaja vodnika praznik […] The post Nov spletni vodnik po fondih in zbirkah first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
Napovedujemo prvo razstavo v letu 2023

Napovedujemo prvo razstavo v letu 2023

SEM, 13. december 2022 ― SEM se pospešeno pripravlja na odprtje nove razstave, ki jo bomo odprli konec januarja. Vprašanje: Ali lahko ugotovite, s katero temo se ukvarjamo? Mnogo Evropejcev si ga je zamišljalo kot mešanico rastline in živali – kot neke vrste rastlinsko jagnje. V srednjeveški Evropi je tako krožila zgodba o majhni ovci, ki raste na rastlini in se s steblom nagiba do tal po hrano in vodo. Popotnik John Mandeville je v svojem delu Potovanja Sira Johna Mandevilla (The travels of Sir John Mandeville, Mandeville, John; Penguin Books, 2005), delu, ki je prvič zaokrožilo med letoma 1357 in 1371, narisal sliko te rastline in ob njej zapisal: "Tam raste [v Indiji] čudovito drevo z drobcenimi jagenjčki na koncih njihovih vej. Te veje so tako upogljive, da se ukrivijo do tal in omogočijo jagenjčkom, da se hranijo, ko so lačni." SEM pripravlja razstavo v sklopu mednarodnega projekta TAKING CARE. Etnografski muzeji in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi, v katerem se posvečamo raziskovanju povezav med zunajevropskimi etnografskimi zbirkami in problematiko podnebnih sprememb. https://takingcareproject.eu/ Foto: The travels of Sir John Mandeville, Mandeville, John; Penguin Books, 2005.
1970 Cerknica – Pred Brestom

1970 Cerknica – Pred Brestom

Stare slike (Cerknica), 13. december 2022 ― Ob tej sliki moram priznati, da razen svojega očeta Janeza Kranjca, ki sedi na skrajni desni strani s kapo na glavi, ne prepoznam nikogar drugega. Dokler se v sliko nisem poglobila, sem vsa leta verjela, da gre za ekipo Brestovih vzdrževalcev, zdaj pa bolj ko poskušam razbrati poteze posameznih obrazov, manj mi je jasno, za koga […]
Cerknica 1972/73 – 5. b razred

Cerknica 1972/73 – 5. b razred

Stare slike (Cerknica), 12. december 2022 ― Razredničarka Jožica Kovačič in njen 5.b razred v šolskem letu 1972/73. Učenci so imeli srečo, saj so pri prehodu iz razredne na predmetno stopnjo ostali skupaj v enaki sestavi kot prva štiri leta. Pridružil se jim je le en sošolec, domačin iz Dolenje vasi. Pri likovnem pouku so se izdelovali tudi izdelki iz gline. Zato […]
1915 Brno – Vitez Wehrmann

1915 Brno – Vitez Wehrmann

Stare slike (Cerknica), 11. december 2022 ― Slika lesenega kipa tevtonskega viteza Wehrmanna iz Brna, Češka je iz zbirke Jerneja Malovrha. Stal je na trgu svobode in je varoval mesto. Pod koničastim baldahinom je figura vojaka v nepopolnem bojnem oklepu. Spredaj je naslonjen na ščit. Ob vznožju je brnski grb in lesen drog, ob katerem sta nekdaj stala dva topa. Masivni bojevnik […]
Prvi računalniki v Sloveniji, 6. del – računalniki IBM/360

Prvi računalniki v Sloveniji, 6. del – računalniki IBM/360

Računalniški muzej, 10. december 2022 ― Nadaljujemo s serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja. Pregled vsebine: V tokratni objavi spremljamo eksplozivno rast računalništva pri nas v letih 1968 in 1969. Pišemo o revolucionarni seriji računalnikov IBM 360 in o prvih računalnikih te vrste pri nas ter o novem računalniku Zveznega zavoda za […] The post Prvi računalniki v Sloveniji, 6. del – računalniki IBM/360 first appeared on Računalniški muzej.
1963 Rakek – Vozni park podjetja Nanos

1963 Rakek – Vozni park podjetja Nanos

Stare slike (Cerknica), 10. december 2022 ― Lepo postrojen vozni park pred skladiščem Trgovskega podjetja Nanos Postojna na Rakeku. V vrsti so kamioni TAM Pionir, imenovani tudi Praga. Zadnjega v vrsti nisem prepoznal, kljub moji osnovni izobrazbi »avtomehanik«. Fotografijo sem izbrskal in kupil na 14. Med­narodnem sejmu zbirateljstva Collecta, 27.–29. 9. 2022 v Cankarjevem domu. Trgovsko podjetje Nanos Postojna je prvotno začelo delovati […]
Potica, tradicionalna spremljevalka prazničnih dni

Potica, tradicionalna spremljevalka prazničnih dni

SEM, 9. december 2022 ― Katero je tisto praznično pecivo, ki v decembru, ko nas obiskujejo dobri možje z darili, na mizah polnih najrazličnejših dobrot pričakuje naše goste? To je seveda potica, ki je med Slovenci tako doma kot v tujini najbolj razpoznavna in priljubljena sladica. Uživamo jo zlasti ob največjih letnih, življenjskih in delovnih praznikih. Izvirala naj bi iz prazničnega, obrednega kruha, ki so ga že v srednjem veku pripravljali v zahodni in severozahodni Sloveniji (guban(c)a, presnec, pogača). Potica je pečen zavitek iz razvaljanega boljšega kvašenega testa, ki mu je dodan slan ali sladek nadev. Razlikujemo jih glede na uporabljeno moko ali dodan nadev. Pečena je v potičniku, okroglem lončenem, kovinskem ali keramičnem pekaču z rebrastim obodom in sredinskim prirezanim stožcem. Receptov za pripravo potice je toliko kot gospodinj, največkrat pa se prenašajo medgeneracijsko znotraj družin. V Sloveniji za najbolj priljubljeno velja potica z orehovim nadevom. Če se ne uspemo lotiti njene priprave ali nam kljub našemu vloženemu trudu potica ne uspe, si jo lahko vseeno privoščimo, saj nam je danes na voljo v ponudbi številnih gostiln, slaščičarn in trgovin. Več o pripravi potice v Registru nesnovne kulturne dediščine. Fotografije: Tomo Jeseničnik, 2022 #naprejvpreteklost #praznovanjevmuzeju
Potica, tradicionalna spremljevalka prazničnih dni

Potica, tradicionalna spremljevalka prazničnih dni

SEM, 9. december 2022 ― Katero je tisto praznično pecivo, ki v decembru, ko nas obiskujejo dobri možje z darili, na mizah polnih najrazličnejših dobrot pričakuje naše goste? To je seveda potica, ki je med Slovenci tako doma kot v tujini najbolj razpoznavna in priljubljena sladica. Uživamo jo zlasti ob največjih letnih, življenjskih in delovnih praznikih. Izvirala naj bi iz prazničnega, obrednega kruha, ki so ga že v srednjem veku pripravljali v zahodni in severozahodni Sloveniji (guban(c)a, presnec, pogača). Potica je pečen zavitek iz razvaljanega boljšega kvašenega testa, ki mu je dodan slan ali sladek nadev. Razlikujemo jih glede na uporabljeno moko ali dodan nadev. Pečena je v potičniku, okroglem lončenem, kovinskem ali keramičnem pekaču z rebrastim obodom in sredinskim prirezanim stožcem. Receptov za pripravo potice je toliko kot gospodinj, največkrat pa se prenašajo medgeneracijsko znotraj družin. V Sloveniji za najbolj priljubljeno velja potica z orehovim nadevom. Če se ne uspemo lotiti njene priprave ali nam kljub našemu vloženemu trudu potica ne uspe, si jo lahko vseeno privoščimo, saj nam je danes na voljo v ponudbi številnih gostiln, slaščičarn in trgovin. Več o pripravi potice v Registru nesnovne kulturne dediščine. Fotografije: Tomo Jeseničnik, 2022 #naprejvpreteklost #praznovanjevmuzeju
Decembrsko obdarovanje

Decembrsko obdarovanje

SEM, 9. december 2022 ― Javljanje v živo iz Trgovine SEM s kustosinjama SEM,  dr. Neno Židov in Katarino Nahtigal Nakupi izdelek lokalnega rokodelca in podpri domače ustvarjalce! #naprejvpreteklost #praznovanjevmuzeju
Decembrsko obdarovanje

Decembrsko obdarovanje

SEM, 9. december 2022 ― Javljanje v živo iz Trgovine SEM s kustosinjama SEM,  dr. Neno Židov in Katarino Nahtigal Nakupi izdelek lokalnega rokodelca in podpri domače ustvarjalce! #naprejvpreteklost #praznovanjevmuzeju
1935 Notranjska – Orjejo, da bodo pridelali hrano

1935 Notranjska – Orjejo, da bodo pridelali hrano

Stare slike (Cerknica), 9. december 2022 ― Prelepo fotografijo oračev je domnevno okoli leta 1935 posnel Peter Naglič, verjetno – ni pa nujno – v Selščku ali okolici. Čisto nazadnje zagledam pri enem od gospodarjev predpasnik, kar ni bilo ravno značilno za naše kraje – ali pač? Po skoraj devetdesetih letih takega, takrat vsakdanjega prizora ni več mogoče videti. Izjemoma morda na kakšni skrbno pripravljeni […]
še novic