1966 Rakek – Počitniška zveza Jugoslavije

Stare slike (Cerknica), 5. februar 2023 ― Marjanca Albreht je postala članica Počitniške zveze Jugoslavije (Ferijalni savez Jugoslavije) leta 1966. Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije je 31. avgusta 1952 ustanovil iniciativni odbor z nalogo ustanovitve organizacije, ki jo bodo tvorile počitniške zveze vseh republik. Osmega septembra istega leta je bil ustanovljen iniciativni odbor tudi v Sloveniji. Ustanovna skupščina Počitniške zveze Jugoslavije je bila […]

Redovna skupština u Momjanu

HISTRIA, 4. februar 2023 ― Nel corso dell’Assemblea ordinaria della Società, che ha avuto luogo a Momiano presso la Casa dei castelli il 4 febbraio 2023, sono stati tra l’altro approvati il bilancio per il 2022 e discusso il piano di lavoro per il biennio 2023-2024. I soci sono stati salutati sal sindaco della Città di Buie Fabrizio Vižintin, dall’assessore […] The post Redovna skupština u Momjanu appeared first on HISTRIA.

Prvi računalniki v Sloveniji, 14. del – večji projekti in domača proizvodnja

Računalniški muzej, 4. februar 2023 ― Nadaljujemo s serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja. Pregled vsebine: Leto 1976 poleg let 1962, 1967 in 1971 predstavlja še eno izmed velikih prelomnic v razvoju računalništva pri nas. Ob vseh omejitvah in težavah z devizami se je sicer že pred tem začela vedno bolj krepiti […] The post Prvi računalniki v Sloveniji, 14. del – večji projekti in domača proizvodnja first appeared on Računalniški muzej.

1979 Cerkniško jezero, Ribiški kot – Čebelarska in ribiška veselica

Stare slike (Cerknica), 4. februar 2023 ― Sliko je posnel Štefan Bogovčič in nanjo zapisal kot stoji v naslovu. Ne vem čisto zagotovo ali je bilo to 24. junija, o kresu, leta 1979, na dan, o katerem je Miroslav Juvančič našel vrsto zanimivih podatkov, ampak veliko prej ali pozneje že ni bilo, vsaj sodeč po vozilih, oblekah in frizurah oseb na sliki. […]

Novice: Prešernov dan v Tolminskem muzeju

Tolminski muzej, 3. februar 2023 ― Bliža se Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, ko vas prijazno vabimo v naše prostore, kjer bodo na ta dan razstave na ogled brezplačno, v muzejski trgovini pa nekatere publikacije naprodaj po znižani ceni. Muzej bo odprt po prazničnem urniku, torej med 13. in 17. uro. Za obiskovalce bo na prazničen dan odprta tudi Gregorčičeva rojstna hiša na Vrsnem, in sicer od 13. do 16. ure. Tudi to razstavo si lahko ogledate brezplačno. Vabljeni na odmerek ...

Javljanje iz Belgije

SEM, 3. februar 2023 ― V tednu med 30. januarjem in 3. februarjem 2023 je v mestu Mechelen v Belgiji potekala prva od štirih delavnic in projektno srečanje partnerjev v sklopu projekta Ples kot nesnovna kulturna dediščina: Novi modeli omogočanja participativnih plesnih dogodkov Partnerja projekta iz Slovenije sta Slovenski etnografski muzej in Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU. Z vami delimo nekaj utrinkov z delavnice, ki sta se je udeležili predstavnici SEM ... Strokovnjaka za nesnovno kulturno dediščino (NKD) Marc Jacobs in Jorijin Neyrinck sta partnerje projekta seznanila z osnovami razumevanja nesnovne kulturne dediščine v okviru Unescove Konvencije o varovanju te, predstavljeni so bili primeri dobrih praks plesne dediščine kot nesnovne kulturne dediščine, odnosov med nosilci in strokovnjaki ter vlogi vsakega posameznika pri ohranjanju plesnega izročila. Delavnica se je zaključila s plesnim večerom. Partnerji projekta so srečanje izkoristili tudi za pogovore o terminologiji s področja nesnovne dediščine in plesnega izročila ter obravnavi plesa, kot sodobni praksi ter vzpostavitvi novih in prenovljenih modelov participativnih oblik plesa kot soustvarjalnega procesa na pobudo dediščinskih skupnosti. Vodilni partner projekta je Norveški center za tradicionalno glasbo in ples, partnerji so: Glasbeno narodopisni inštitut ZRC SAZU, Center za glasbo in dediščino uprizoritvenih umetnosti iz Belgije, Nacionalni muzej ASTRA iz Romunije, Madžarski muzej na prostem, Grški raziskovalni center – Akademija v Atenah, Univerza v Atenah, Muzej južnega Trøndelag-a (Norveška), Fundacija Stiftinga Hilmar Alexandersen (Norveška) in Svenskt visearkiv (Švedska). Fotografije: Anja Jerin, Adela Pukl, 2023

1966 Cerknica – Žabe

Stare slike (Cerknica), 3. februar 2023 ― Na sliki je rakovški ansambel Žabe. Ko je Bojan na naši spletni strani objavil prispevek »Večerna šola Rokenrola«, je naštel tudi ansamble, ki so konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih igrali na širšem območju tedanje občine Cerknica. Po objavi prispevka se je oglasil gospod Ivan Z. in vprašal, ali se kdo spomni tudi ženske glasbene […]

Ko svečnica pride, skoraj zima odide...

SEM, 2. februar 2023 ― Svečnica se obeležuje 2. februarja, z njo se zaključi božični čas, pospravijo se jaslice in nehajo peti božične pesmi. Ponekod so še nekaj časa po 2. sv. vojni božično-novoletno koledovanje sklenili svečniški koledniki, ki so peli svečnico. Svečnica je po krščanskem izročilu praznik Jezusovega darovanja v templju, ki se obhaja štirideset dni po njegovem rojstvu, kolikor časa naj bi trajalo tudi očiščevanje porodnice - prvotno ime tega praznika je bilo Marijino očiščenje. Praznik pa je dobil tudi ime svečnica, ker na ta dan po cerkvah blagoslavljajo sveče za potrebe cerkve in sveče, ki jih k blagoslovu prinašajo verniki, da jih prižigajo ob hudi uri, umirajočem ipd. Svečnica se praznuje od 7. stoletja. V ljudskem izročilu najdemo veliko vremenskih pregovorov, povezanih s svečnico ... Na svečnico pade prva iskra v zemljo. Svečnica jasna — obeta čebelam hasna. Topla svečnica sneg in mraz prinese, mrzla pa oba odžene. (Ivan Šašelj: Svetniki in svetnice v slovenskih pregovorih in vremenskih prislovicah)

Pogovor z mag. Adelo Pukl na Radiu Koper

SEM, 2. februar 2023 ― Z mag. Adelo Pukl se je o razstavi Vrbiške šeme pogovarjala Smilja Baranja. Vabljeni k poslušanju!

Januarske novosti v Knjižnici SEM

SEM, 2. februar 2023 ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Zbornik Občutki mest: Antropologija, umetnost, čutne transformacije (Založba Univerze v Ljubljani, 2022), ki so ga uredili Rajko Muršič, Blaž Bajič in Sandi Abram, vnaša v naš kulturni prostor novost, ki je do danes še nismo zasledili. Gre za multidisciplinaren projekt, kjer se mešajo znanstvena besedila s področij kulturne antropologije, kulturne zgodovine, kulturologije, etnologije, etnomuzikologije, umetnosti in raznih posthumanističnih filozofij. Osrednje tema zbornika je interdisciplinarna interpretacija čutnih zaznav (vseh petih človeških čutil) urbanih okolij, ki nas obkrožajo in s katerimi smo spojeni na mnogo načinov. Vprašanja so raznotera. Kdo in na kakšni osnovi odloča, kaj bomo lahko zaznavali v mestu? Komu so mesta namenjana? Kako se mesta preobražajo in vplivajo na posameznika? Pri tem je vpliv gentrifikacije osrednjega pomena. Poglavitni cilj zbornika pa je tudi z različnimi, ne le znanstvenimi, temveč tudi umetniškimi pogledi osvetliti razvoj čutnih urbanih odnosov v obdobju od konca druge svetovne vojne do danes. Omeniti pa je potrebno še to, da je zbornik nastal v okviru mednarodne raziskave SENSOTRA – čutne transformacije in transgeneracijski okoljski odnosi v Evropi med letoma 1950 in 2020. Zbornik The Qualities of Time: Anthropological Approaches (Routledge, 2020), ki sta ga uredila Wendy James in David Mills, govori o času. A ne o običajnem času, temveč o času, kot si ga zamišljajo zgodovinarji, arheologi in antropologi. Odmakne se od časa kot čiste kulturne reprezentacije, celo od vsakodnevnih praks, ter pristopi k pomembnosti antropoloških zanimanj za zgodovino v socialnem in celo političnem smislu. Zareže v različne kraje na tem planetu (Južna Amerika, Afrika, Kitajska idr.) ter ponudi nova razmišljanja o vzorcih našega razumevanja in doživljanja časa. Avtorji z zanimanjem pristopijo k interpretaciji daljne zgodovine in se poglobijo v č

Nova številka Etnologa je dostopna tudi na spletu

SEM, 2. februar 2023 ― Lanska številka periodične publikacije Etnolog 2022 je dostopna tudi na spletu. Tematsko je posvečena znanstvenim antropološkim in etnološkim raziskavam Latinske Amerike in v tem delu v branje ponuja raznolika znanstvena dela, v razdelku razprav pa je dopolnjena s tremi znanstvenimi razglabljanji. V Etnomuzejskih straneh Etnolog prinaša več strokovnih prispevkov s področij muzeologije, etnologije in antropologije ter različna poročila o delovanju muzeja. Etnologa lahko kupite v fizični obliki v muzejski trgovini. Cena je 20€.

1879 Mahneti – Janez Doles

Stare slike (Cerknica), 2. februar 2023 ― Na fotografiji je Janez Doles, rojen 1879, sin Matevža in Reze (Stanetov stari oče). Fotografija je nastala leta 1959. Po poklicu je bil mizar in po pripovedovanju je imel umetniško roko, saj je rezbaril predmete iz lesa. To znanje je vsekakor prenesel tudi na sina Antona. Zaradi pomanjkanja se je kar dvakrat odpravil v Ameriko. […]

Kulturni praznik v SEM

SEM, 1. februar 2023 ― Slovenski etnografski muzej se pridružuje obeleževanju Prešernovega dne in v sredo, 8. februarja 2023 med 10.00 in 18.00, na široko odpira vrata s prostim vstopom. Kulturni praznik bo v SEM že peto leto zapored pustno obarvan, saj na ogled postavlja pustne like iz Vrbice pri Ilirski Bistrici, katerih oprave je odkupil v preteklem letu za svojo zbirko. Tokrat predstavlja Vrbišće šjme. Odprtje razstave bo v sredo, 8. februarja 2023, ob 12.00, v Slovenskem etnografskem muzeju. Na dogodku bodo prisotni člani Kulturno turističnega društva Vrbišće Šjme Vrbica oblečeni v svoje tradicionalne pustne like. Obiskovalci se bodo lahko posladkali s krofi, ki jih za dogodek prispeva podjetje Žito, d.o.o.. O razstavi Vrbišće šjme: Priložnostna razstava, ki bo na ogled med 8. februarjem in 19. marcem 2023, predstavlja sedem celotnih pustnih oprav vrbiških šem (beli in črni lovec, par belih šjm, ciganko*, cigana* in medveda), fotografije drugih pustnih likov ter različna kopita za izdelavo usnjenih obraznih mask. Vrbiške šeme so pustna skupina z okoli šestdesetimi liki iz vasi Vrbica pri Ilirski Bistrici. Liki se delijo na bele ali gosposke šeme in na črne šeme ali podložnike. Najprepoznavnejša in po nastanku najstarejša lika sta beli in črni lovec (louc). Na pustno nedeljo v vasi zaživi nemo gledališče, v torek v vasi pripravijo poberijo, v sredo (na pepelnico) pa skupina pokoplje pusta. Posebnost vrbiških šem so usnjene obrazne maske – larfe. Vsak pustni lik ima svojo larfo. Izdelava usnjene maske, ki je dolgotrajen proces, zahteva posebna znanja in veščine ter ustvarjalnost in iznajdljivost izdelovalca. V prvi delovni fazi iz primernega lesa izdelajo kopito v velikosti in obliki glave (za vsak lik imajo svoje kopito). Usnje najprej namakajo v vodi, da se primerno zmehča. Nato ga napnejo čez kopito in pripnejo s posebnimi žebljički, da se posuši in dobi obliko. Tako oblikovanemu izrežejo odprtine za oči in usta, mu morda dodajo brke, gube …, na koncu larfo pobarvajo.

Utrinki tradicij. Šege mariborskih Romov ob poroki in otroštvu

SEM, 1. februar 2023 ― Odprli smo priložnostno razstavo pripadnikov romske skupnosti iz Maribora, ki so s svojimi osebnimi predmeti orisali šege ob poroki in otroštvu. V sklopu projekta Slovenska romska pot (2021-2023) so se pripadnice in pripadniki romske skupnosti iz Maribora pod mentorstvom kustosinje Tine Palaić iz Slovenskega etnografskega muzeja pogovarjali o dediščini in spominjanju. Najprej so obiskali SEM, kjer so si ogledali stalno razstavo Med naravo in kulturo. Ta jih je spodbudila k razmislekom o njihovih osebnih predmetih, povezanih s pomembnimi spomini iz njihovega življenja. Odločili so se, da bodo pripravili razstavo na temo šeg in navad ob poroki in otroštvu, ki se prenašajo iz roda v rod. S svojimi osebnimi predmeti so pričarali utrinke družinske tradicije, ki jo sami prepoznavajo kot pomembno v svojem življenju. Družine se pri obeleževanju šeg nekoliko razlikujejo, saj nekatere elemente prilagodijo svojim estetskim merilom in željam. V projektno usposabljanje je bilo vključenih 14 udeležencev. Nekateri so se rodili v Sloveniji, tako v Mariboru kot Ljubljani, nekateri pa so se v Slovenijo preselili iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Ena od udeleženk je kristjanka, ki obeležuje tako katoliške kot pravoslavne praznike, ostali se izrekajo za pripadnike islamske veroizpovedi. Vsak od udeležencev je v skupino prinesel svoje družinsko ozadje ter svoje spomine in izkušnje, ki so jih opredmetili z osebnimi predmeti. Pokazalo se je, da ne obstaja enotno razumevanje romske identitete. Prav zato se z izbranim predmetom vsak posameznik opredeljuje s šego in pripadajočo zgodbo, ki jo je izbral sam. Razstavo z naslovom Utrinki tradicij. Šege mariborskih Romov ob poroki in otroštvu smo odprli v torek, 31. januarja, v prostorih Združenja EPEKA, socialno podjetje, v Mariboru. Na dogodku je vsak udeleženec predstavil svoj predmet in spomin ali izkušnjo, povezano z njim. Pripravili so tudi bogato pogostitev. Razstavljene predmete bo ponovno možno videti v prihodnjih mesecih v

1936 Selšček – Mivča Angelca

Stare slike (Cerknica), 1. februar 2023 ― Dete živahno leži v pleteni košari, ‘Mivča’ Angelca se igra z njim in ga več kot očitno zelo zabava. Dojenčki so imeli včasih take pletene košare in notri vedno lepo doma narejeno posteljnino. Otrok na fotografiji je zelo vesel in živahen. Angelca ob košari v roki drži ‘flaško’ z dudo. Pokrita je v ruto, zavezano […]