Novice

dediščina

1843 Postojna – Podelitev premij za konje

1843 Postojna – Podelitev premij za konje

Stare slike (Cerknica), 19. februar 2023 ― Delitev premij za konje sega že daleč nazaj, o čemer priča tudi obvestilo v Uradnem listu časopisa Laibacher Zeitung (Amtsblatt zur Laibacher Zeitung z dne 28. septembra 1843, številka 116) za takratni Ilirski oziroma Ljubljanski gubernij, ki je v nemščini izhajal v Ljubljani. V tem prispevku se bomo predvsem osredotočili na premije, podeljene v Postojni leta […]
Pet kustosov SEM se je te dni podalo na teren in bo do srede dokumentiralo devet slovenskih pustnih šeg

Pet kustosov SEM se je te dni podalo na teren in bo do srede dokumentiralo devet slovenskih pustnih šeg

SEM, 18. februar 2023 ― Na pustno soboto so se podali na Malo planino ter v Lom pod Storžičem. Pustni smuk na Mali planini V bližini Domžalskega doma na Mali planini je v organizaciji Planinskega društva Bajtar potekal »pustni smuk«. Udeležilo se ga je lepo število posameznikov preoblečenih v pustne like, ki so se med količki v dveh krogih spustili po snegu do cilja. Ob koncu je komisija izbrala najbolj izvirne maske, vse udeležence pa je v okrepčevalnici v Domžalskem domu čakalo okrepčilo. Dogajanje je dokumentirala kustosinja SEM Anja Jerin. Vomnsk poh ali Lomski loh Lomski ploh ali vomnsk poh, kot mu rečejo domačini, se vleče vedno takrat, kadar od božiča pa do pusta v vasi ni nobene poroke. Ploh je velika smreka, ki jo fante poiščejo in posekajo ter slovesno vlečejo skozi vas v posmeh dekletom, ki se niso poročila, pri čemer smreka predstavlja ženina. Ploh se vleče iz Loma pod Storžičem do Tržiča, kjer sledi njena licitacija, potem pa še pustno rajanje. Dogajanje je dokumentiral kustos SEM Miha Špiček.
Domača proizvodnja, 2. del – mikroprocesorji in mikroračunalniki

Domača proizvodnja, 2. del – mikroprocesorji in mikroračunalniki

Računalniški muzej, 18. februar 2023 ― Nadaljujemo z novo serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja. Pregled vsebine: Pojav prvih mikroprocesorjev 4-bitni mikroprocesorji in njihova uporaba Mikroračunalnik Iskra EMZ-1001 8-bitni mikroprocesorji in njihova uporaba Intel 8008, Intel 8080, Motorola 6800 MOS 6502, Zilog Z-80, Intel 8085 Prvi žepni kalkulatorji in HP-35 Procesni mikroračunalniki […] The post Domača proizvodnja, 2. del – mikroprocesorji in mikroračunalniki first appeared on Računalniški muzej.
Ali ste že slišali za Vrbišće šjme (Vrbiške šeme)?

Ali ste že slišali za Vrbišće šjme (Vrbiške šeme)?

SEM, 17. februar 2023 ― Vabljeni v SEM, kjer predstavljamo pustno skupino Vrbišće šjme z okoli šestdesetimi različnimi liki iz vasi Vrbica pri Ilirski Bistrici. S fotografijami, predmeti in filmi predstavljamo pustno dogajanje in pustne like. Liki se delijo na bele ali gosposke šeme in na črne šeme ali podložnike. Najprepoznavnejša in po nastanku najstarejša lika sta beli in črni lovec. Na pustno nedeljo v vasi zaživi nemo gledališče, v torek v vasi pripravijo poberijo, v sredo (na pepelnico) pa skupina pokoplje pusta.
Dobre novice za rokodelsko panogo na Slovenskem

Dobre novice za rokodelsko panogo na Slovenskem

SEM, 17. februar 2023 ― Vlada RS je na včerajšnji seji potrdila in sprejela predlog Zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Sprejela je sklep, da se zakon pošlje v Državni zbor v obravnavo po rednem postopku. Kustodiat za obrt in trgovino SEM je v procesu priprav na Zakon o razvoju in ohranjanju rokodelstva pripravil obširen dokument Seznam rokodelskih panog. Dokument vključuje analitične opise 70 rokodelskih panog in njihove evalvacije z vidika obrtniških in rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, vidika ohranjanja regionalnih prepoznavnosti in kultur, varstva in bogatenja KD, vidika prepoznavnosti in identitete, gospodarskega in družbenega napredka, učinkov na medgeneracijsko povezovanje in vseživljenjsko učenje ter učinkov na turizem. Raziskovalni projekt je SEM (dr. Tanja Roženbergar) pripravil v sodelovanju s Konzorcijem rokodelskih centrov Slovenije (zanj Razvojni center Srce Slovenije, Mija Bokal) in samostojno zunanjo strokovnjakinjo dr. Ano Vrtovec Beno.
Danes je debeli četrtek

Danes je debeli četrtek

SEM, 16. februar 2023 ― Danes je debeli četrtek, zadnji četrtek pred začetkom posta in začetek pustnega dogajanja. Priprave na pust pa se v Vrbici začnejo že v predpustnem času, ko člani Kulturno turističnega društva Vrbišće šjme Vrbica pregledajo opremo in maske, kaj popravijo ali dopolnijo. Zakaj so Vrbišće šjme posebne? Za Vrbišće šjme so značilna usnjena naličja. Izdelava usnjene maske, ki je dolgotrajen proces, zahteva posebna znanje in veščine ter ustvarjalnost in iznajdljivost izdelovalca. V prvi delovni fazi iz primernega lesa izdelajo kopito v velikosti in obliki glave (za vsak lik imajo svoje kopito). Usnje najprej namakajo v vodi, da se primerno zmehča. Nato ga napnejo čez kopito in pripnejo s posebnimi žebljički, da se posuši in dobi obliko. Tako oblikovanemu izrežejo odprtine za oči in usta, mu morda dodajo brke, gube …, na koncu larfo pobarvajo. Usnjene larfe zna izdelati le še nekaj posameznikov, ki svoje znanje prenašajo na mlajše generacije: Boris Čekada, Janez Čekada, Marijan Prosen, Tomaž Prosen, … Na pustno nedeljo jih lahko obiščete v vasi Vrbica, ki je 4km oddaljena od Ilirske Bistrice in doživite nemo gledališče z različnimi pustnimi liki, ki nosijo značilne usnjene larfe.
1979 Cerknica – Pustna zabava v Hotelu

1979 Cerknica – Pustna zabava v Hotelu

Stare slike (Cerknica), 16. februar 2023 ― V cerkniški restavraciji Jezero, imenovani Hotel, so se zbrali glasbeniki ansambla Jezerski val. Da gre za pustno zabavo, mi je povedal kitarist Ivo, vemo pa tudi zato, ker stopa pred ansamblom maškara, namenjena v posebno sobo, kjer so zbrani gostje. Od leve: Jože Štritof, vokal, Ivo Godeša, kitara, Vinko Vili Marinšek iz Postojne, harmonika, Jože […]

Novih odkritij na Kostanjevici v Novi Gorici še ni konec

ZVKDS, 15. februar 2023 ― V preteklih šestih letih, ko se je v frančiškanski cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici v Novi Gorici intenzivno obnavljala notranjščina cerkvene ladje, je prišlo že do vrste zanimivih odkritij, povezanih s štukaturami, poslikavami in s samo stavbno zgodovino objekta. Nedvomno je bilo med njimi najpomembnejše odkritje datacije in imena avtorja štukatur na korni ograji - štukatur, ki sodijo med najstarejše in najkvalitetnejše na Goriškem in širše. Jezik Slovenščina

Izobraževanje kot priprava na preizkus (2. 3. 2023)

ZAC, 14. februar 2023 ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, 30/2006, 51/2014) in v skladu s 3. členom Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS, 66/2016) bomo v  Zgodovinskem arhivu Celje v četrtek, 2. marca 2023, izvedli strokovno usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim […] The post Izobraževanje kot priprava na preizkus (2. 3. 2023) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
1966 Cerknica – Ansambel Raki

1966 Cerknica – Ansambel Raki

Stare slike (Cerknica), 14. februar 2023 ― Leta 1966 je potekalo v Cerknici snemanje oddaje »Pokaži, kaj znaš«. Na njej je nastopil tudi ansambel Raki. »Pokaži, kaj znaš« je bila najbolj priljubljena oddaja na RTV Ljubljana. Z nastopom v tej oddaj so postala prepoznavna danes slavna imena slovenske estrade: Lojze Slak, Aleksander Mežek, Elda Viler, New Swing Quartet, Majda Arh, Ivanka Kraševec in […]
Cerknica 1969/70 – 2. b razred

Cerknica 1969/70 – 2. b razred

Stare slike (Cerknica), 13. februar 2023 ― Razredničarka Ida Zorman in njen 2.b razred pred osnovno šolo v Cerknici. Tokrat so se postavili pred šolsko igrišče, s šolo v ozadju. Kako čas hitro teče. Niso več najmlajši na šoli, ampak že gredo proti koncu drugega razreda. Spomin na zanimivo reševanje kadrovskih težav na domači šoli. Šlo je za nekajmesečno bolniško odsotnost učiteljice. […]
S terena: Koranti iz Lancove vasi

S terena: Koranti iz Lancove vasi

SEM, 12. februar 2023 ― Pustni čas se je začel in rogati koranti iz Lancove vasi so že začeli s svojimi obhodi. Danes jih je na njihovem obhodu po vasi Tržec spremljala kustosinja SEM, Adela Pukl. Na območju Lancove vasi so kurenti v preteklosti spremljali orače. V opravo rogatih kurentov so se vedno oblekli le moški; to tradicijo so ohranili do danes. Maske izdelujejo nekateri mojstri na ptujskem območju, zvonci (kravji) pa so izdelani v domačem okolju občine Videm. Zaradi velikega interesa po maskiranju v kurente, ki so spremljali orače (število kurentov pri oračih je omejeno), so leta 1991 ustanovili sekcijo Koranti, ki ima 105 članov. Od drugih kurentov se ločijo predvsem po obliki maske, saj so na vrh maske nasajeni rahlo navzdol ukrivljeni kravji rogovi. Od leta 2012 so koranti Folklornega društva Lancova vas, Sekcija Koranti, vpisani kot nosilci v Register nesnovne kulturne dediščine k enoti Obhodi kurentov.
še novic