Novice

dediščina

Pripovedovalski festival v SEM – KONJSKE!

Pripovedovalski festival v SEM – KONJSKE!

SEM, 24. marec 2023 ― Včeraj so nas študenti AGRFT povabili v eksperimentalno-pripovedovalski večer na razstavi Sveti konji – nebesni jezdeci.   Pripovedi so izhajale tako iz mitološkega kot iz osebnega in literarnega gradiva. Pojem pripovedi so interpretirali široko in vsak po svoje, skupna jim je bila zgolj izhodiščna tema konja, ki so jo raziskovali na podlagi razstave Sveti konji – nebesni jezdeci. Pripovedovali so: Matic Ferlan, Kaja Jordan, Zala Reich, Matej Simič, Katja Stojnić, Matija Terglav, Jure Žavbi. Mentorja: Ana Duša in Tomaž Gubenšek. HVALA vsem ustvarjalcem dogodka in festivala ter obiskovalcem za imeniten večer! Večer je nastal v sodelovanju SEM, AGRFT (podiplomska študija Oblike govora in Dramska igra) in Pripovedovalskega festivala. Pripovedovalski festival traja le še do sobote! Preverite program! Foto: Blaž Verbič  
1934 Brežice – Marija Bavec – Mimi, partizanska fotografinja

1934 Brežice – Marija Bavec – Mimi, partizanska fotografinja

Stare slike (Cerknica), 24. marec 2023 ― Marija Bavec – Mimi, partizanska fotografinja Stareslike, 3. 3. 2023 Njeno fotografsko dejavnost sem začel spoznavati, ko sem proučeval fotografsko in življenjsko pot njenega moža Vinka Bavca. Obema sta trgovski poklic in podjetnost omogočila, da sta se začela uspešno ukvarjati tudi z donosno fotografsko obrtjo. Če je mož izhajal iz revne številne družine iz vasi […]
V mestu se te dni odvija 26. Pripovedovalski festival

V mestu se te dni odvija 26. Pripovedovalski festival

SEM, 23. marec 2023 ― Danes gostuje z dogodkom Konjske tudi v SEM. Dogodek je že razprodan, vabimo pa, da se do sobote, ko se festival zaključi, udeležite še kakšnega izmed imenitnih festivalskih dogodkov! Študentke in študentje podiplomskih študijev Oblike govora in Dramska igra na AGRFT so v sodelovanju s SEM pripravili eksperimentalno-pripovedovalski večer, izhajajoč tako iz mitološkega kot iz osebnega in literarnega gradiva. Pojem pripovedi razumejo široko in vsak po svoje, skupna jim je zgolj izhodiščna tema konja, ki so jo raziskovali na podlagi razstave Sveti konji - nebesni jezdeci. Pripovedovanje bo potekalo na razstavi Sveti konji - nebesni jezdeci, v pritličju SEM.
Fotografska razstava Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom: Terenske raziskave Orlovih ekip

Fotografska razstava Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom: Terenske raziskave Orlovih ekip

SEM, 22. marec 2023 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 22. marec 2023 Fotografska razstava Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom: Terenske raziskave Orlovih ekip Slovenski etnografski muzej v svojem jubilejnem letu, ko praznuje 100. obletnico svojega obstoja, na ogled postavlja že tretjo razstavo; v četrtek, 30. marca 2023, ob 18.00 bo odprta  razstava Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom, ki pripoveduje zgodbo o delu Orlovih terenskih ekip. Te so v obdobju po drugi svetovni vojni na različnih območjih po Sloveniji zbirale gradivo in podatke o takratni kulturi in načinu življenja. To gradivo predstavlja enega od najpomembnejših fondov Slovenskega etnografskega muzeja. Terenske raziskave Orlovih terenskih ekip so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov SEM, ki jih je leta 1948 vpeljal dr. Boris Orel, takratni ravnatelj Etnografskega muzeja, član in vodja 18 ekip. Po njegovi smrti leta 1962 je sledilo še 14 terenskih odprav, zadnja je bila na terenu leta 1982. V vseh teh letih so raziskovalci za muzej pridobili veliko predmetov ter ustvarili izjemno količino zapiskov, fotografij in risb, ki jih danes hrani SEM. Razstava na eni strani na ogled postavlja v fotografski objektiv ujete trenutke kolektivnega terenskega dela po Sloveniji med letoma 1948 in 1982 in skozi  izbrane predmete prikazuje delo raziskovalcev muzeja. Na drugi strani pa je razstava poklon dr. Borisu Orlu, prvemu povojnemu ravnatelju Etnografskega muzeja, in njegovim sodelavkam in sodelavcem, začetnikom skupinskega terenskega raziskovanja po Sloveniji. Brez njih Slovenski etnografski muzej danes ne bi imel tako obsežnega gradiva s področij materialne, družbene in duhovne kulture. Avtorja razstave sta Miha Špiček in Blaž Verbič, kustosa SEM. Prvi vodeni ogled z avtorjema bo v četrtek, 13. aprila 2023, ob 18.00.   Orlove terenske ekipe: S prihodom dr. Borisa Orla v Etnografski muzej leta 1945 se je v muzeju začelo novo obdobje. Ker so bile predv
Novi vpisi v Register nesnovne dediščine

Novi vpisi v Register nesnovne dediščine

SEM, 22. marec 2023 ― V Register nesnovne dediščine sta bila 17. 3. 2023 vpisana že 323. in 324. nosilec nesnovne kulturne dediščine – to sta Zavod Čebela ob enoti Čebelarstvo in Družina Cukjati ob enoti Sušenje sadja. V družini Stankovič čebelari že peta generacija in svoja znanja čebelarjenja, ki so jih pridobili od svojih prednikov preko Zavoda Čebela prenašajo tako na otroke kot odrasle. S prenosnim panjem obiskujejo otroke v vrtcih, šolah, varstvenih centrih in jih poučujejo o čebelnjakih, panjih, panjskih končnicah in tradicionalnih načinih čebelarjenja. Vanda Cukjati izdeluje olupljene in na soncu posušene slive prunele, nekdaj značilne za območje Goriških Brd in Bizeljskega. Izdelovanja prunel se je še kot otrok naučila od staršev. Danes jih družina Cukjati izdeluje po enakem postopku kot nekdaj: ravno prav zrele slive olupijo z nožičem z lesenim ročajem, ki ima rezilo nabrušeno na obe strani. Najprej jih pokadijo z žveplom v posebnih zabojih, nato pa jih na piconih posušijo na soncu. Po nekaj dnevih jih znova na kratko žveplajo, nato pa izkoščičijo, jih 'popenčajo', oblikujejo v prunele. To pomeni, da po dve slivi skupaj dobro stisnejo, dajo v kozarce, kjer prunele po določenem času izločijo sladkor in tako dobijo zanje značilno belo barvo. Register trenutno šteje 111 enot in 324 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.
Novi vpisi v Register nesnovne dediščine

Novi vpisi v Register nesnovne dediščine

SEM, 22. marec 2023 ― V Register nesnovne dediščine sta bila 17. 3. 2023 vpisana že 323. in 324. nosilec nesnovne kulturne dediščine – to sta Zavod Čebela ob enoti Čebelarstvo in Družina Cukjati ob enoti Sušenje sadja. V družini Stankovič čebelari že peta generacija in svoja znanja čebelarjenja, ki so jih pridobili od svojih prednikov preko Zavoda Čebela prenašajo tako na otroke kot odrasle. S prenosnim panjem obiskujejo otroke v vrtcih, šolah, varstvenih centrih in jih poučujejo o čebelnjakih, panjih, panjskih končnicah in tradicionalnih načinih čebelarjenja. Vanda Cukjati izdeluje olupljene in na soncu posušene slive prunele, nekdaj značilne za območje Goriških Brd in Bizeljskega. Izdelovanja prunel se je še kot otrok naučila od staršev. Danes jih družina Cukjati izdeluje po enakem postopku kot nekdaj: ravno prav zrele slive olupijo z nožičem z lesenim ročajem, ki ima rezilo nabrušeno na obe strani. Najprej jih pokadijo z žveplom v posebnih zabojih, nato pa jih na piconih posušijo na soncu. Po nekaj dnevih jih znova na kratko žveplajo, nato pa izkoščičijo, jih 'popenčajo', oblikujejo v prunele. To pomeni, da po dve slivi skupaj dobro stisnejo, dajo v kozarce, kjer prunele po določenem času izločijo sladkor in tako dobijo zanje značilno belo barvo. Register trenutno šteje 111 enot in 324 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.
Slovensko etnološko društvo ima novo predsednico: dr. Tanjo Roženbergar, kustosinjo Slovenskega etnografskega muzeja

Slovensko etnološko društvo ima novo predsednico: dr. Tanjo Roženbergar, kustosinjo Slovenskega etnografskega muzeja

SEM, 22. marec 2023 ― Včeraj je v Posavskem muzeju Brežice potekal redni volilni zbor članov Slovenskega etnološkega društva. Udeleženci so si najprej ogledali prenovljen vodovodni stolp, nato nadaljevali z uradnim delom po programu. Po 6 letih vodenja SED je Alenka Černelič Krošelj predala predsedniško funkcijo dr. Tanji Roženbergar. Iz vrst SEM so bile izvoljene še: mag. Adela Pukl v IO SED, Barbara Sosič v nadzorni odbor, Tina Palaić pa je postala glavna urednica Glasnika SED. Vsem izvoljenim v organe SED želimo uspešno delovanje v okviru društva!  

Kulturni bazar 2023

ZVKDS, 20. marec 2023 ― Kulturni bazar je namenjen strokovnim delavkam in delavcem v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter vsem drugim strokovnjakom v kulturnih ustanovah, ki se zavedajo pomena kulture in umetnosti kot enega pomembnejših elementov vzgoje in izobraževanja. Z medsebojnim sodelovanjem, povezovanjem različnih področij ter kakovostno kulturno-umetnostno vzgojo v formalnem in neformalnem izobraževanju prispevamo k inovativnejšemu učnemu okolju ter celovitemu razvoju otrok in mladih. Jezik Slovenščina
še novic