Trienale rokodelstva in obrti - izbranih je 40 izdelkov

Trienale rokodelstva in obrti - izbranih je 40 izdelkov

SEM, 5. april 2023 ― Na razpis Trienale rokodelstva in obrti, ki je bi odprt med 25. 11. 2022 in 12. 3. 2023, je prispelo 320 poslanih predlogov. Od tega je bilo 146 prijaviteljev. Namen razpisa je bil izbor novih predlogov za razstavo Trienale rokodelstva in obrti, na kateri bodo poleg tradicionalnih izdelkov in predstavljanja mojstrskega znanja, spretnosti in veščin izpostavljeni tudi izdelki in projekti, ki temeljijo na uporabi naravnih in lokalno pridobljenih materialov, ki inovativno in konceptualno uporabljajo rokodelske tehnike in simboliko ter tisti, ki se skozi raziskovanje ročnih procesov izdelave ukvarjajo s socialnimi, političnimi in okoljevarstvenimi problematikami. K sodelovanju so bili povabljeni ustvarjalci različnih profilov, ki z ročnimi načini izdelovanja oživljajo tradicionalna znanja rokodelskih panog in hkrati razvijajo lastno prakso ter rokodelstvo razumejo kot vir idej in še neodkritih invencij. Razstava Trienale rokodelstva in obrti bo na ogled med 26.9. in 19.11. 2023 v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, konec leta 2023 pa gostovala tudi v Slovenskem etnografskem muzeju in Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.    Po prvem on-line ocenjevanju (15. 3. do 22. 3. 2023) je Komisija v drugi krog ocenjevanja uvrstila 82 izdelkov, na drugem  ocenjevanju (27.3.2023, SEM) je bilo izbranih 40 izdelkov (42 prijaviteljev), ki bodo umeščeni na razstavo Trienale rokodelstva in obrti. Vsi prijavitelji bodo o izboru obveščeni.  
Soriški govor vpisan v Register

Soriški govor vpisan v Register

SEM, 5. april 2023 ― V zvrst ustno izročilo in ljudsko slovstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine je bila 3. 4. 2023 na predlog Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine dodana nova enota – Soriški govor. Soriški govor je delno slovenizirano tirolsko (nemško) narečje, ki ga govorijo le še redki prebivalci zgornjega dela Selške doline, potomci tirolskih nemško govorečih priseljencev iz 13. stoletja, v Sorici, Danjah in sosednjih vaseh pod Ratitovcem v Občini Železniki. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec – Turistično društvo Sorica. Turistično društvo Sorica je aktivno društvo, ki z več kot polstoletno tradicijo skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v Sorici in okoliških vaseh, v katero sodi tudi ohranjanje dediščine tirolskih prednikov kot del nesnovne kulturne dediščine območja. S tem namenom društvo v sodelovanju z domačini vsako leto organizira različne dejavnosti za ohranjanje in revitalizacijo narečnega govora, skrbi pa tudi za njegovo širšo promocijo v javnosti. Turistično društvo Sorica letno izvede večje število tradicionalnih prireditev in tudi različnih tematskih srečanj in predavanj. S tem finančno in fizično podpre različne projekte, v katere vključuje lokalne prebivalce. Register nesnovne kulturne dediščine trenutno šteje 113 enot in 330 nosilcev nesnovne kulturne dediščine
Marčevske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

Marčevske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

SEM, 4. april 2023 ― Iz Knjižnice SEM vam tudi ta mesec prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Ta mesec izpostavljamo monografijo Likovni izrazi Dobrepoljcev (Javni zavod Rokodelski center Ribnica, 2022), katere avtorica je Anka Novak. Etnologinja in slovenistka v strokovni publikaciji predstavi oris likovne umetnosti v Dobrepolju. V publikaciji so predstavljena naselja in stavbe, kmečki dom, hiša, znamenja, obrtniška znanja, podobarstvo in rezbarstvo, tekstil in pustne maske. Avtorica je preučevala predvsem likovne elemente, likovne strukture in delno šege, povezane z njimi. Dragocenost knjige izhaja iz proučevanja in evidentiranja vsebin na terenu. Zgodovinsko pomembna je monografska publikacija Matej Sternen (1870-1949) (Narodna galerija, 2022). Spremlja pregledno razstavo v Narodni galeriji v Ljubljani, ki je na ogled še do začetka aprila. Minilo je namreč že skoraj pol stoletja od zadnje monografske predstavitve vsestranskega umetnika Mateja Sternena. Nekoliko, med ostalimi impresionisti, spregledanega umetnika, ki pa predstavlja steber slovenskega impresionizma. Zapustil je raznovrsten opus. Bil je slikar, restavrator, risar, grafik, fotograf, mentor in učitelj. Zaradi nekaterih premikov in prizadevanj v umetnostnozgodovinski in restavratorski stroki, je tudi spomin na Sternena pridobil nov značaj in širši pogled, saj je evidenca njegovih del bogatejša za skoraj sto naslovov. Zanimiva je tudi monografija Ponikovske mačkare (Slovensko etnološko društvo, 2022), ki jo je spisal dr. Tomaž Simetinger. Etnologe in antropologe je pust, z njim povezane šege in navade, vedno vabil na teren, v našem primeru v vas Ponikve v občini Dobrepolje. Avtor je dobršen del svoje strokovne poti namenil historičnim raziskavam, tokrat pa delo gradi na dokumentiranju etnološko bogatega gradiva z večletnim opazovanjem z udeležbo. Delo je prepleteno z navajanjem starejših pisnih virov in kolektivnimi spomini ter pričevanji domačinov. Preverite še ostale novo
Obveščamo: na ogled je dokumentarni film Kanike Gupta Bilo je spomladi ...

Obveščamo: na ogled je dokumentarni film Kanike Gupta Bilo je spomladi ...

SEM, 4. april 2023 ― Umetnostna zgodovinarka Kanika Gupta je v sklopu rezidence v SEM pripravila dokumentarni film, ki pripoveduje zgodbo o izgubi njene družinske hiše. Umetnostna zgodovinarka Kanika Gupta se je v okviru rezidence v SEM ukvarjala s starodavno indijsko umetnostjo in mitologijo, ki ju je povezala s sedanjimi okoljskimi izzivi s poudarkom na prekomerni gradnji ter izgubi biodiverzitete. V dokumentarnem filmu Bilo je spomladi ... Gupta pripoveduje zgodbo o hiši, ki je bila porušena, ob tem pa je izgubila tudi vrt in drevesa, ki so jo obdajala. Novo večnadstropno hišo, ki je zamenjala staro, pa obdajata le cement in beton. V tem osebnem filmu, ki ga je Kanika posnela v in okoli hiše, v kateri se je rodila in odraščala, ima glavno vlogo narava. Strukturo filma je navdihnila Barahmasa, indijska slikarska tradicija, ki prikazuje dvanajst mesecev v letu z upodabljanjem spreminjajočih se letih časov in človeških dejavnosti. Tako kot Barahmasa se tudi film Kanike Gupta prične s pomladjo. V teku enega leta, ki ga spremljamo, vidimo transformacijo narave, prav tako pa pokukamo v družinske vsakodnevne aktivnosti in ritual. Povsem običajni dogodki nam razkrijejo, da so obnovo hiše Guptini družinski člani različno doživeli, jasno pa je, da je bila zanjo ta gradnja travmatična izkušnja. Dogajanje prav tako odraža možnosti indijske družine srednjega razreda, ki si lahko privošči takšno rekonstrukcijo, kar le še poglablja vrzel med njimi in manj privilegiranimi člani indijske družbe. Kanika na zelo subtilen način pokaže vpliv čezmerne gradnje na dobro počutje ljudi. Pri tem uporablja tudi zvoke iz narave, na primer petje ptic, škropot dežnih kapelj, šelestenje dreves, s čimer nas opozarja, da naravni elementi, ki jih običajno razumemo kot samoumevne, prav to niso. Uspe ji ustvariti občutek nostalgije za tem, kar je bilo izgubljeno, ko so izginile živali in rastline, ki so nekoč naseljevale vrt. Kaj pomeni, kadar ptice, čebele in druge živali izgubijo svoj dom? Kakšen je občutek, k
SEM na delavnici v Stuttgartu

SEM na delavnici v Stuttgartu

SEM, 3. april 2023 ― Ekipa SEM je prejšnji teden aktivno sodelovala na delavnici projekta Etnografski muzeji in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi, v katerem SEM skupaj s partnerskimi muzeji v ospredje postavlja zunajevropske zbirke in podnebne spremembe. Tema delavnice je bila restavratorsko-konzervatorska dejavnost v muzejih v povezavi z razvojem trajnostnih pristopov k obravnavi muzejskih predmetov, ki vključuje tudi sodelovanje z izvornimi skupnostmi. SEM je s prispevkom Kaj hraniti in kako / What to store and how zastopala mag. Ana Motnikar. #takingcareproject
Naprej v preteklost #dobropočutje in #trajnostnirazvoj, spletna akcija muzejev in galerij

Naprej v preteklost #dobropočutje in #trajnostnirazvoj, spletna akcija muzejev in galerij

SEM, 3. april 2023 ― Slovenski etnografski muzej se pridružuje Skupnosti muzejev Slovenije in Službi za premično dediščino in muzeje pri pomladanski akciji #NAPREJVPRETEKLOST. Tokratna akcija poteka med 10. in 16. aprilom 2023 pod skupno temo oz. ključnikom #dobropočutje in #trajnostnirazvoj. Pomladno akcijo Naprej v preteklost povezujemo z letošnjo ICOM-ovo temo Mednarodnega muzejskega dne, ki je »Muzeji, galerije – trajnostni razvoj in dobro počutje«. Preko naših programov predstavljamo, kako spodbujamo pozitivne spremembe v naših skupnostih in hkrati soooblikujemo trajnostne prihodnosti. PROGRAM spletnih dogodkov v SEM: Ponedeljek, 10. 4. 2023, ob 15.00 SEM 100 let, video Torek, 11. 4. 2023, ob 11.00 Tina Palaić, SEM: Belo zlato: Zgodbe o bombažu, javljanje v živo z razstave Sreda, 12. 4. 2023, ob 11.00 Barabara Sosič, SEM: Etnobotanika, javljanje v živo iz muzeja Četrtek, 13. 4. 2023, ob 8.00 Sveti konji - nebesni jezdeci, video Petek, 14. 4. 2023, ob 8.00 Miha Špiček: Orlove ekipe, foto zgodba Sobota, 15. 4. 2023, ob 8.00 Mali mojster pri oblikovalki stekla, video Pridružite se nam, lepo vabljeni k spletnemu ogledu!
1941 Unec – Pričakovanje začetka druge svetovne vojne in italijanska okupacija

1941 Unec – Pričakovanje začetka druge svetovne vojne in italijanska okupacija

Stare slike (Cerknica), 2. april 2023 ― Ker smo ravno v velikonočnem času, se povrnimo 82 let nazaj, v velikonočni čas leta 1941, ko tudi naše kraje zajame druga svetovna vojna. Ivan Puntar Štacnar v svojem dnevniku lepo opiše to obdobje, to zastrašujoče vzdušje v pričakovanju vojne. Italijanski vojaki, pripravljeni za zavzetje naših krajev, so čakali na robu naših vasi, saj je […]
Domača proizvodnja, 8. del – mikroračunalniška kultura in opremljanje šol

Domača proizvodnja, 8. del – mikroračunalniška kultura in opremljanje šol

Računalniški muzej, 1. april 2023 ― Nadaljujemo z novo serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja. Pregled vsebine: Pomen mikroračunalništva v družbi Stanje med zasebniki in v šolstvu Projekt ‘2000 računalnikov v slovenske šole’ Mikroračunalniški klubi, dogodki in kultura Koncept hišnega mikroračunalnika Abakus Računalniška učilnica Iskra Delta in Partner 2000 Mikroračunalnik Iskra Široka […] The post Domača proizvodnja, 8. del – mikroračunalniška kultura in opremljanje šol first appeared on Računalniški muzej.
1936 Rakek – Piknik

1936 Rakek – Piknik

Stare slike (Cerknica), 1. april 2023 ― Turkovi so na pikniku v naravi. Na belem prtu je potica, kjanterca, rešpetlin in časnik Jutro. Nekaj se je pa gotovo našlo še v cekarju. S seboj so vzeli tudi psa. Zgoraj levo je Rudolf Turk, imenovan tudi Vipav’c, desno od njega je njegova hči Vida, poročena Strohsack, praprababica mojih vnukinj, pod njo je njena […]
Razstava Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom Terenske raziskave Orlovih ekip je odprta

Razstava Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom Terenske raziskave Orlovih ekip je odprta

SEM, 31. marec 2023 ― Včeraj smo odprli že tretjo razstavo ob 100-letnici SEM. Uvodoma je prisotne pozdravila direktorica SEM, Natalija Polenec, vpogled v zakulisje nastajanja razstave pa sta delila njena kustosa, Miha Špiček in Blaž Verbič. Kustosa sta tudi vodila po razstavi in seznanila z zanimivostmi s terenskih raziskav Orlovih ekip, ki so v obdobju po drugi svetovni vojni na različnih območjih po Sloveniji zbirale gradivo in podatke o takratni kulturi in načinu življenja. To gradivo predstavlja enega od najpomembnejših fondov SEM. Načeloma na terenu niso imeli težav in ljudje so jih povsod lepo sprejeli. Le na prvem terenu so bili nekateri ljudje do novih prišlekov z aktovkami malce nezaupljivi, a so se po pogovoru z župnikom pomirili. Zanimiv je tudi zapis Milka Matičetovega v dnevniku tretje terenske ekipe v Dekanih 1949: "V Kolombarju je Orel povsod 'dobro naletel', v Tinjanu pa so nekateri člani imeli malo smole. Juvančiču je neka ženska ušla, ko je privlekel ven zvezek. Etnografu se vse primeri!" Ker pa Orel ni nič prepuščal naključju, so se tudi na nezaupljivost ljudi predhodno pripravili. V ta namen so s seboj nosili cigarete, tobak in bonbone, nekajkrat pa so tudi pomagali kmetom pri raznih opravilih in si s tem pridobili njihovo zaupanje. Zgodbe s terena je podkrepila prava primorska fokača, ki je prispela iz Izole, hvala Art Kavarni Odeon. Razstava bo na ogled do 25. junija. Foto: Blaž Verbič in Pika Vrčkovnik
Novice: Po sledeh preteklosti - Lokalna zgodovina, gradnik kulturne identitete

Novice: Po sledeh preteklosti - Lokalna zgodovina, gradnik kulturne identitete

Tolminski muzej, 31. marec 2023 ― Tematski cikel o ljubiteljskem raziskovanju zgodovine zaključujemo s predavanjem o pomenu poznavanja, preučevanja in predstavljanja lokalne zgodovine za kulturno identiteto obravnavanega prostora. Za jezikovno in kulturno občutljiva območja kot je npr. sosednja Beneška Slovenija, ki jo bomo na predavanju posebej izpostavili, imajo tovrstne raziskave nedvomno prav poseben pomen. Izkušnje od tam nam bo predstavil vsestranski kulturni delavec Giorgio ...
1941-45 Notranjska – Vinko Bavec med vojno na Notranjskem

1941-45 Notranjska – Vinko Bavec med vojno na Notranjskem

Stare slike (Cerknica), 31. marec 2023 ― Vinko Bavec med vojno na Notranjskem stareslike.cerknica.org, marec 2023 Na Vinka Bavca sem postal pozoren, ko sem kot kustos dokumentalist v Fototeki Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani videl njegove fotografije Notranjskega odreda. O njegovi življenjski poti nisem vedel ničesar, zato sem leta 2007 vprašal njegovega medvojnega sodelavca v okviru fotosekcije Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta Edija […]
še novic