Novice

dediščina

1930-60 Notranjska – Vinko Bavec in Notranjska po 2. svetovni vojni

1930-60 Notranjska – Vinko Bavec in Notranjska po 2. svetovni vojni

Stare slike (Cerknica), 30. april 2023 ― Vinko Bavec in Notranjska po drugi svetovni vojni Stareslike, april 2023 Po osvoboditvi maja 1945 se je Bavec z družino vrnil v Brežice. Hiša je bila zapuščena, zadnji del celo porušen. Kočevarska fotografska družina Dornig, ki je med vojno živela in delala v njej, je proti koncu vojne aprila leta 1945 pobegnila v Avstrijo. S […]
Domača proizvodnja, 12. del – odločno v smeri domačega razvoja

Domača proizvodnja, 12. del – odločno v smeri domačega razvoja

Računalniški muzej, 29. april 2023 ― Nadaljujemo z novo serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja. Pregled vsebine: Proizvodne in izobraževalne kapacitete Iskra Delta Razvoj domačih strojnih in programskih rešitev 16-bitni mini računalnik Delta 800 Projekt za izdelavo lastne procesne enote D800 Terminala Gorenje Paka 3000 in Paka 1000 Digitalne elektronske centrale Iskra […] The post Domača proizvodnja, 12. del – odločno v smeri domačega razvoja first appeared on Računalniški muzej.
1928 Rakek – Razglednica

1928 Rakek – Razglednica

Stare slike (Cerknica), 29. april 2023 ― Razglednica Rakeka z neobičajnega razgledišča. Oko najprej ujame Sokolski dom. Hrast, ki je v ospredju, še stoji. Na levi je Belletova opekarna. Od te smreke proti železniški progi, nasproti Sokolskega doma, smo nabirali šmarnice in kukavice. Zvončki so bili drugje, kronice pa stran od zvončkov. Vse smo prešnofali. Cele dneve nas ni bilo, nikogar ni […]
1941-45 Ljubljana – Dr. Jakob Prešeren, pričevalec okupirane Ljubljane

1941-45 Ljubljana – Dr. Jakob Prešeren, pričevalec okupirane Ljubljane

Stare slike (Cerknica), 27. april 2023 ― Dr. Jakob Prešeren, fotografski pričevalec okupirane Ljubljane Stareslike, april 2023 Gede na to, da je cerkniški fotograf Jože Žnidaršič – Bajček kot mlad fant preživel italijansko in nemško okupacijo v Ljubljani med drugo svetovno vojno, ga lahko povežemo s Prešernovimi fotografijami, ki nazorno kažejo na vojno vzdušje v zavzetem mestu. Ko sem delal kot kustos […]

Valvasorjeva priznanje

SEM, 26. april 2023 ― VALVASORJEVO PRIZNANJE prejme SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ za prvi del stalne razstave Med naravo in kulturo.     Slovenski etnografski muzej je po dolgih letih sobivanja v utesnjenih prostorih stavbe Narodnega muzeja, ki si ga je delil še z dvema drugima nacionalnima muzejskima ustanovama, natanko pred desetimi leti dočakal selitev v lastno hišo oziroma hiši, ki sta zahtevali še temeljito prenovo delovnih in razstavnih prostorov. Kolektiv muzeja je po večletnih snovanjih razstave, pripravah in naporih celoten projekt izpeljal strokovno in dovršeno. S postavitvijo in odprtjem razstave je v slovenski kulturni prostor vnesel novo ustvarjalno svežino. Uspel jim je poskus, kako muzejsko klasiko - stalno razstavo muzejskih zbirk - postaviti sodobno in privlačno.   Kolegi so z vso odgovornostjo in strokovnostjo pristopili k prezentaciji snovne in nesnovne kulturne dediščine, ki, žal, vidno izginjata izpred naših oči in iz našega spomina. Razstava je postavljena po vseh sodobnih muzeoloških strokovnih merilih. Je zanimiva, poučna in prijazna do obiskovalcev. Avtorjem je uspela uravnoteženost med muzejskimi predmeti, oblikovanjem razstave, avdiovizualijami in drugimi scenskimi efekti. Muzejski predmeti so v središču zanimanja, sodobni tehnični pripomočki pa jih smiselno dopolnjujejo in pomagajo obiskovalcem, da jih bolje spoznajo. Avtorjem razstave je uspelo doseči več ciljev: ohranjeno etnološko zbirko, ki so jo več desetletij vestno hranili in zbirali, so predstavili na enem mestu. Razstavo so postavili tako, da gledalca ne pusti ravnodušnega, ampak v njem sproži zanimanje za preteklost in spoznavanje lastnih korenin. In kdor bo o tej preteklosti vedel več bo lahko toliko bolj suveren in ponosen, da pripada slovenskemu narodu, krepitev te zavesti pa je še kako pomembna prav v času, ki ga živimo.   Komisija je bila mnenja, da je prvi del stalne razstave z naslovom Med naravo in kulturo tako pomemben in kvaliteten dosežek v slovenskem muzealstvu, da si zasluži Valvaso

Vstopnina

SEM, 25. april 2023 ― Na Seji Sveta zavoda Slovenskega etnografskega muzeja je bil 7. novembra 2018 sprejet nov cenik za vstopnino in uporabo prostorov SEM. Nov cenik prične veljati s 1. januarjem 2019. VSTOPNINA POSAMEZNIKI vstopnina – odrasli                                                                                                             6.00 eur vstopnina – otroci, mladina, študenti, upokojenci                                                                  3.00 eur vstopnina – predšolski otroci                                                                                               0.00 eur vstopnina – družinska                                                                                                         12.00 eur vstopnina – družinska celoletna                                                                                           30.00 eur vstopnina – delavnica                                                                                                          4.00 – 50.00 eur SKUPINSKI OGLEDI Z VODSTVOM skupinski ogled z vodstvom (nad 10 oseb) – odrasli                                                               7.00 eur skupinski ogled z vodstvom (nad 10 oseb) – otroci, mladina, študenti, upokojenci                    4.00 eur skupinski ogled z vodstvom (nad 10 oseb) – predšolski                                                          2.00 eur skupinski ogled in delavnica (nad 10 oseb)                                                                            6.00 – 12.00 eur skupinski ogled za osebe s prostim vstopom – doplačilo za vodstvo                                        1.00 eur vodstvo – za manjše skupine                      vstopnina + 15.00 eur doplačilo za vodstvo za skupino   PROST VSTOP brezplačna vstopnina: muzejski donatorji, osebe s posebnimi potrebami, spremljevalci skupin, brezposelni, imetniki veljavnih muzejskih kartic (ICOM, SMD, SED) in PRESS                                                           0.00 eu
Kustodiat za družbeno kulturo

Kustodiat za družbeno kulturo

SEM, 25. april 2023 ― Glavna slika  odgovorna oseba dr. Nena Židov, muzejska svetnica Kustodiat za socialno kulturo je bil osnovan v sedemdesetih letih 20. stoletja. Njegov nastanek je bil pogojen z nekaterimi predhodnimi tematskimi raziskavami in z nekaterimi že obstoječimi zbirkami oziroma zbranimi predmeti. Kustodiat pokriva tematiko družbenih skupin, vzgoje in izobraževanja, šeg in praznikov letnega in življenjskega kroga, ljudskega prava in mer ter zdravilstva. Zbirke: -otroške igrače in oprema -društva -pirhi -velikonočne butare -pecivo za posebne priložnosti -gostilniški inventar -rovaši in mere Spletni zbirki Cvetnonedeljske butare in Rovaši       Priponke  P8188354 (WinCE).JPG P8188362 (WinCE).JPG P8188380 (WinCE).JPG P8188399 (WinCE).JPG P8188410 (WinCE).jpg P8188427 (WinCE).jpg P8188431 (WinCE).jpg
Zgodovina nastanka zbirk

Zgodovina nastanka zbirk

SEM, 25. april 2023 ― Glavna slika  Zametek etnografskega muzeja so pomenile "etnografske" oziroma "narodopisne zbirke" Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, ustanovljenega leta 1821. Galerija  Etnografski oddelek Še pred oblikovanjem muzejskih kolekcij zgodovine, statistike, prirodoslovja, tehnologije in fizike so odborniki načrtovali poseben etnografski oddelek po vzoru graškega Joanneuma, ki naj bi obsegal opise in slike narodnih noš in stavb, ljudske pripovedke, pravljice, ženitovanjske pesmi in napeve. Sodobno romantično usmeritev pa je prehitel odmev razsvetljenstva (zanimanje za gospodarsko, za agrikulturno), v obliki predmetov, ki veljajo za najstarejše pridobitve v zbirkah današnjega Slovenskega etnografskega muzeja: modeli voza, pluga in brane iz leta 1833, majhnih modelov "na krainskim navadniga kmetouškiga orodia" iz leta 1835 in modela dvojnega pluga iz leta 1836. Prve noše, "figurinice" z nošami iz Bele krajine, so zabeležene šele leta 1839. Prva najstarejša zbirka, pa je nedvomno kolekcija "etnografskih predmetov" iz Severne Amerike, indijanskih plemen Očipva in Otava, ki jo je leta 1837 daroval misijonar škof Friderik Baraga. Zanjo ga je naprosil predsednik "muzejskega kuratorija" naravoslovec Hohenwart. Njegovo zanimanje za indijanske predmete oz. po njegovem "etnografske predmete divjakov", je bilo nedvomno v duhu evropskih naravoslovnih "kabinetov čudes", katerih pridih je na začetku zaznamoval tudi nastajajoče antropološke, etnološke ali folklorne muzeje. Sto sedemdeset let Med zametkom zbirk etnografskega muzeja in današnjim dnem je obdobje sto sedemdesetih let; čas v katerem so se slovenske zbirke povečale na več kot 30.000 predmetov in zunajevropske zbirke na "več kakor 9.500 predmetov". Med njimi izstopajo: zbirka egipčanskih predmetov iz leta 1843, ki jih je muzeju daroval konzul Laurin, zbirka predmetov vzhodnosudanskega plemena Bari, ki jo je leta 1850 poslal v Ljubljano misijonar Ignacij Knoblehar, Codellijeva zbirka iz Toga, Nigerije in Kameruna iz l
Info

Info

SEM, 25. april 2023 ― Glavna slika  Slovenski etnografski muzej Metelkova 2 SI - 1000 Ljubljana Slovenija T: 01 / 300 87 00 01 / 300 87 45 [so-ne] Fax: 01 / 300 87 36 E: etnomuz@etno-muzej.si ID za DDV: SI99955407   DELOVNI ČAS RAZSTAVNE HIŠE torek - nedelja: 10.00 - 18.00 zaprto: ponedeljek in državni prazniki Prost vstop vsako prvo nedeljo v mesecu. Prazniki (muzej zaprt): 1. januar – novo leto velika noč 1. maj - praznik dela 1. november – dan spomina na mrtve 25. december – božič Knjižnica Odprto: ponedeljek - petek: 8.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 17.00 Dokumentacija Odprto: ponedeljek - petek: 9.00 - 14.00 Vstopnina Organizirani ogledi Tlorisi razstavne hiše SEM GPS lokacija 46°3'18.71" 14°30'58.09" AVDIO VODIČ po stalni razstavi JAZ, MI IN DRUGI: PODOBE MOJEGA SVETA PRENOSNA SLUŠNA ZANKA / FM SISTEM POVEČEVALNA LUPA DOSTOP ZA INVALIDE PARKIRNA HIŠA V NEPOSREDNI BLIŽINI SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ JE DEL NOVEGA URBANEGA KULTURNEGA SREDIŠČA NA METELKOVI, V NEPOSREDNI BLIŽINI GLAVNE AVTOBUSNE IN ŽELEZNIŠKE POSTAJE. Ponudba Lupe za slabovidne osebe Tipne karte za orientacijo v prostoru, namenjene slepim in slabovidnim osebam Mobilna indukcijska zanka Urejen dostop za gibalno ovirane          Priponke  logo EURO26.gif icon_inv_1.jpg icon_bus_1.jpg icon_park_1.gif icon_vlak_1.jpg de.pdf fr.pdf it.pdf

Valvasorjeva nagrada

SEM, 25. april 2023 ― VALVASORJEVO PRIZNANJE prejme SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ za prvi del stalne razstave Med naravo in kulturo.     Slovenski etnografski muzej je po dolgih letih sobivanja v utesnjenih prostorih stavbe Narodnega muzeja, ki si ga je delil še z dvema drugima nacionalnima muzejskima ustanovama, natanko pred desetimi leti dočakal selitev v lastno hišo oziroma hiši, ki sta zahtevali še temeljito prenovo delovnih in razstavnih prostorov. Kolektiv muzeja je po večletnih snovanjih razstave, pripravah in naporih celoten projekt izpeljal strokovno in dovršeno. S postavitvijo in odprtjem razstave je v slovenski kulturni prostor vnesel novo ustvarjalno svežino. Uspel jim je poskus, kako muzejsko klasiko - stalno razstavo muzejskih zbirk - postaviti sodobno in privlačno.   Kolegi so z vso odgovornostjo in strokovnostjo pristopili k prezentaciji snovne in nesnovne kulturne dediščine, ki, žal, vidno izginjata izpred naših oči in iz našega spomina. Razstava je postavljena po vseh sodobnih muzeoloških strokovnih merilih. Je zanimiva, poučna in prijazna do obiskovalcev. Avtorjem je uspela uravnoteženost med muzejskimi predmeti, oblikovanjem razstave, avdiovizualijami in drugimi scenskimi efekti. Muzejski predmeti so v središču zanimanja, sodobni tehnični pripomočki pa jih smiselno dopolnjujejo in pomagajo obiskovalcem, da jih bolje spoznajo. Avtorjem razstave je uspelo doseči več ciljev: ohranjeno etnološko zbirko, ki so jo več desetletij vestno hranili in zbirali, so predstavili na enem mestu. Razstavo so postavili tako, da gledalca ne pusti ravnodušnega, ampak v njem sproži zanimanje za preteklost in spoznavanje lastnih korenin. In kdor bo o tej preteklosti vedel več bo lahko toliko bolj suveren in ponosen, da pripada slovenskemu narodu, krepitev te zavesti pa je še kako pomembna prav v času, ki ga živimo.   Komisija je bila mnenja, da je prvi del stalne razstave z naslovom Med naravo in kulturo tako pomemben in kvaliteten dosežek v slovenskem muzealstvu, da si zasluži Valvasor
Kustodiat za obrt in trgovino

Kustodiat za obrt in trgovino

SEM, 25. april 2023 ― Glavna slika  odgovorna oseba mag. Andrej Dular, muzejski svetnik Kustodiat zbira predmete, pisne in slikovne dokumente, avdio in video dokumentacijo, ki prikazuje in ilustrira materialno kulturo in način življenja povezano z obrtnimi in trgovinskimi dejavnostmi zlasti kmečkega, vendar tudi mestnega prebivalstva na celotnem slovenskem etničnem ozemlju. Gradivo se nanaša večinoma na čas 19. in 20. stoletja. Zbirke:  orodja, naprav, izdelkov in delavniške opreme: - lončarske obrti - kovaške obrti - pletarske obrti - lesnih obrti - tekstilnih in obutvenih obrti - barvarske obrti - vrvarske obrti - pleskarsko slikarske obrti - lectarsko svetčarske obrti - urarske obrti Spletni zbirki: Modeli za modrotisk in Žimnata sita       Priponke  633 (Small).jpg 6133 (Small).jpg 17890 (Small).jpg 20292 (Small).jpg Barvarstvo-2 (Small).jpg Pleskarstvo-2 (Small).jpg Urarstvo-3 (Small).jpg
Kustodiat za zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije

Kustodiat za zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije

SEM, 25. april 2023 ― Glavna slika  odgovorna oseba mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svetovalec Kustodiat dokumentira, zbira, raziskuje, komunicira, razstavlja in interpretira otipljivo in neotipljivo kulturno dediščino z območij Azije, Oceanije in Avstralije. V obdobju več kot 170 let je muzej zbral kitajske, indijske, tibetanske, nepalske, burmanske, korejske, japonske in indonezijske predmete ter predmete iz različnih otočij Oceanije in Avstralije. Začetek sega v leto 1836, ko je Kranjski deželni muzej Rudolfinum pridobil prvi kitajski predmet - album slik kitajskih borilnih veščin. Predmete z različnih koncev sveta so pošiljali ali prinašali misijonarji, popotniki, diplomati … . Bogati in obsežni kitajska in indonezijska zbirka pa sta bili povod za ustanovitev Muzeja neevropskih kultur - dislocirane enote Slovenskega etnografskega muzeja leta 1964, v baročnem dvorcu Goričane pri Medvodah, ki je v 38 letih delovanja vse do ukinitve in preselitve predmetov na novo lokacijo SEMa na Metelkovi ter ustanovitve dveh kustodiatov pomenil »okno v svet« številnim Slovenkam in Slovencem. Spletni zbirki: Kosova zbirka in Zbirka Milana Kovača Zbirke: - Kitajska - Tibet - Indija - Japonska - Indonezija - Nepal - Oceanija       Priponke  Bumerang.JPG Choddar.JPG Omara.JPG Pahljaca.JPG Wayang.JPG Yamantaka.JPG Zenski_ceveljci.JPG
Poslanstvo in zgodovina muzeja

Poslanstvo in zgodovina muzeja

SEM, 25. april 2023 ― Glavna slika  Galerija  Poslanstvo Slovenski etnografski muzej (SEM) je muzej "o ljudeh, za ljudi", muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo. SEM je kulturno stičišče in srečevališče, ki si prizadeva za pospeševanje poznavanja in spoštovanja etnološke dediščine v družbi. Prek letnega cikla razstav, programov in drugih prireditev slovenskih, evropskih in zunajevropskih vsebin, bogatega izobraževalnega programa in publikacij predstavlja in sporoča védenja o tradicijski kulturi, masovni in pop kulturi na Slovenskem in o kulturah nekaterih drugih ljudstev sveta; o materialni kulturni dediščini vsakdanjih in prazničnih načinov življenja ter o nesnovni dediščini znanj, vrednotenj, tehnik, modrosti in ustvarjalnosti v slovenskem etničnem prostoru, v diaspori in drugod. SEM je osrednji etnološki muzej, plod zorenja etnološke in antropološke misli na Slovenskem. Je nacionalna etnološka muzejska ustanova kulturnega, znanstvenega, izobraževalnega in družbenega pomena, temelječega na zbirkah s področij slovenske tradicijske materialne, družbene in duhovne kulture in na zbirkah nekaterih kultur sveta. SEM skrbi za njihovo varstvo, ohranjanje, preučevanje, dokumentiranje in komuniciranje. Od leta 2011 je SEM nacionalni Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. Njegov zgodovinski zametek so bile etnografske oziroma narodopisne zbirke Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, ustanovljenega leta 1821, katerih slovenski del je bil številčno bistveno skromnejši v primerjavi z zunajevropskim. Etnografsko gradivo je bilo javnosti predstavljeno leta 1888, ko je bila zgrajena stavba Kranjskega deželnega muzeja - Rudolfinuma. Pomemben mejnik na poti k samostojnemu etnografskemu muzeju je bila ustanovitev etnografskega inštituta v stavbi Narodnega muzeja leta 1921. Upravnik inštituta in nato ravnatelj osamosvojenega Kraljevega etnografskega muzeja, ki je nastal leta 1923 z ločitvij
Kustodiat za bivalno kulturo

Kustodiat za bivalno kulturo

SEM, 25. april 2023 ― Glavna slika  odgovorna oseba mag. Polona Sketelj, muzejska svetovalka Delovno področje kustodiata je bivalna kultura Slovencev na celotnem slovenskem etničnem ozemlju. V ta namen raziskuje, zbira, dokumentira in razstavlja predmete, pisne in slikovne dokumente, ki se nanašajo na stavbarstvo in notranjo opremo. Zbirka obsega več tisoč predmetov iz različnih obdobij, družbenih in socialnih okolij. Zbirke: -pohištvo (omare, skrinje, postelje, zibelke…), -svetila in drobni pripomočki za razsvetljevanje, -pripomočki za kurjenje in ogrevanje, -pripomočki za kuhanje, -predmeti za zauživanje hrane (jedilni pribor, krožniki, servisi), -predmeti za shranjevanje hrane, pridelkov,osebnih stvari, -predmeti za osebno higieno, -pripomočki za čiščenje in vzdrževanje doma, -stensko in drugo okrasje, -stavbni deli.       Priponke  3054 (Small).jpg 8296 (Small).jpg 14521-79 (Small).jpg 18024 (Small).jpg 21971 (Small).jpg Omara-shranjevanje (Small).jpg P8168296 (Small).jpg P8168334 (Small).jpg P8238468 (Small)_0.jpg Skrinja-EM8916 (Small).jpg Slika 011 (Small).jpg
Kustodiat za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire

Kustodiat za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire

SEM, 25. april 2023 ― Glavna slika  odgovorna oseba dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svetnica V kustodiatu za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire raziskujemo, dopolnjujemo in predstavljamo zbirke, ki so bile zasnovane v drugi polovici 19. stoletja v Kranjskem deželnem muzeju, in katerih današnja struktura je odraz zbiralne politike kustodiata od 60. let 20. stoletja. Slednja temelji na pojmovanju ljudske likovne umetnosti kot posebnega, z družbenimi razmerami določenega in razložljivega likovnega oblikovanja izdelkov, pri katerem je z zavestnim estetskim ustvarjanjem presežena in tudi že ločena njihova zgolj uporabna funkcija. Ljudska likovna umetnost je nastajala v kulturi depriviligiranih družbenih plasti od druge polovice 18. stoletja do začetka 20. stoletja. Glavnina takšnega likovnega oblikovanja, ki se je razvilo v celoto z bolj ali manj dosledno uveljavljenimi oblikovnimi načeli, je nastajala na kmetijah in za kmetije v 19. stoletju. Ljudska umetnost, ki ni kaka posebna slogovna, nezgodovinska in nespremenljiva umetnostna zvrst, je pomemben del celotne slovenske umetnostne ustvarjalnosti in ena od zgodovinskih podob duhovne kulture slovenskega, predvsem kmečkega, prebivalstva. Z vidika sodobnejših etnoloških pogledov je naloga kustodiata predstavitev likovnega obzorja kot odnosa do likovne umetnosti in likovnega oblikovanja pri družbenih skupinah ali pri posameznikih ter interpretacija poznavanja, sprejemanja, odklanjanja ali neopredeljenosti do likovnih zvrsti, slogov in posamičnih del likovne umetnosti in likovnega oblikovanja tako rekoč od prazgodovine do danes. V ta kontekst sodijo evidentiranje, zbiranje, študij in predstavljanje elementov kmečke kulture kot ideološko uporabljanih/izrabljenih likovnih simbolov tako v konkretnih družbenih okoljih kot tudi v različnih muzejskih praksah. V kustodiatu se hranijo številni slikovni viri (zlasti slike in risbe), ki so podpora interpretaciji raznovrstnih etnoloških tem. Zbirke: - poslikane panjske končnice - znamenja
Kustodiat za duhovno kulturo

Kustodiat za duhovno kulturo

SEM, 25. april 2023 ― Glavna slika  Delovno področje kustodiata je raziskovanje ljudske glasbe, mask, verovanja in religije, zbiranje predmetov duhovne kulture, njihova interpretacija in predstavitev javnosti. Z namenom celostne predstavitve duhovne kulture bo kustodiat v bodoče vključeval še ljudsko dramatiko, ljudski jezik in besedno umetnost ter igre otrok in odraslih.    odgovorna oseba mag. Adela Pukl, kustodinja Spletne zbirke: Ljudska glasbila, Plastične pustne maske, Vraževerje       Priponke  bas.jpg laufarji.JPG skapulir.jpg

O ameriških staroselcih_kah: kolonizacija, državne politike, boji za avtonomijo, etnografske raziskave

SEM, 25. april 2023 ― O ameriških staroselcih_kah: kolonizacija, državne politike, boji za avtonomijo, etnografske raziskave Prijazno vas vabimo na predstavitev raziskovalnih nalog študentk in študentov Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani z naslovom O ameriških staroselcih_kah: kolonizacija, državne politike, boji za avtonomijo, etnografske raziskave Študenti_ke bodo predstavili raziskovalne naloge, ki so jih opravili v okviru predmeta Etnologija Amerik pri izr. prof. dr. Uršuli Lipovec Čebron. V krajših predstavitvah bodo govorili o preteklosti in sedanjosti različnih staroselskih ljudstev, med drugim o Inuitih, Irokezih, Hopijih, Ajmarih, Pipilih in Mapučih. Vabljeni_e!

Programi

SEM, 25. april 2023 ― Služba za muzejske programske storitve, projekte in tržno komuniciranje vodja Nina Zdravič Polič T [01] 300 87 17 E nina.zdravic@etno-muzej.si muzejska kustodinja Maja Kostric Grubišić T [01] 300 87 92 E maja.kostric@etno-muzej.si strokovni sodelavec Domen Uršič T [01] 300 87 98 E domen.ursic@etno-muzej.si Oddelek za muzejsko pedagogiko in andragogiko muzejska svetovalka, kustodinja pedagoginja Sonja Kogej Rus T [01] 300 87 50 E sonja.kogej-rus@etno-muzej.si  
Oddelki

Oddelki

SEM, 25. april 2023 ― Glavna slika  Oddelki Slovenskega etnografskega muzeja DIREKTOR UPRAVA Finančna služba Tajništvo Tehnično vzdrževalna služba PROGRAMI IN POPULARIZACIJA Služba za komuniciranje in javne programe Oddelek za muzejsko pedagogiko in andragogiko STROKOVNI ODDELKI Oddelek kustodiatov Oddelek za nesnovno kulturno dediščino Oddelek za dokumentacijo Oddelek za konserviranje in restavriranje Knjižnica Oddelek za trajnostni razvoj in skupnostne prakse
Članstva in povezave

Članstva in povezave

SEM, 25. april 2023 ― Glavna slika  Članstva Slovenski etnografski muzej je član različnih muzejskih organizacij, društev in skupnosti. Društva s sedežem v SEM Slovensko etnološko društvo Društvo slovensko-kitajskega prijateljstva Chado Urasenke Tankokai Slovenija Etnološke ustanove Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU Informativni muzejski potrali Skupnost muzejev Slovenije Slovensko muzejsko društvo ICOM Slovenija ICOM Forum slovanskih kultur Europeana Euromuse.net Turistični portali Ljubljana tourism InYourPocket Slovenija TripAdvisor Myguide Utrinki iz Slovenije: virtualni vodnik po slovenskih galerijah in muzejih Projekti Taking care Swich Evropske tekstilne poti Slovenska tekstilna pot Ljubljanska tekstilna pot Kulturne poti romske kulturne dediščine / Cultural routes of Roma Cultural heritage Tematska pot Na svoji zemlji Ostale zanimive povezave Škedenjski etnografski muzej Global museum Park Škocjanske jame Lesena gradnja v Sloveniji Kulturnik aMUSE(U)Ment Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 Dežela kozolcev          
Sklad Muzejski čebelnjak

Sklad Muzejski čebelnjak

SEM, 25. april 2023 ― Glavna slika  Želite postati del muzeja, se zapisati v njegovo zgodovino? Ste pripravljeni sodelovati z nami in nam pomagati pri snovanju vsem vam namenjene stalne razstave? Zagotovite si svoj vhod v hišo dediščine, v čebelnjak kultur! Vaši prispevki in donacije se bodo kopičili v posebnem skladu z imenom "Muzejski čebelnjak". O stanju v skladu vas bomo redno obveščali. Kot podpornik sklada Muzejski čebelnjak - bodisi kot donator posameznik, društvo, ustanova, bodisi kot donator podjetje ali družba - se boste s svojim prispevkom oziroma donacijo prav zares zapisali v zgodovino muzeja. Vaše ime in priimek oziroma ime podjetja ali družbe ter letnico prispevka oziroma donacije bomo napisali na panjsko končnico - vaš lastni vhod v hišo dediščine in v spomin zanamcev. Iz panjskih končnic naših donatorjev skrbno in vztrajno sestavljamo muzejski "čebelnjak" - pisano in slikovito steno v vhodni avli nove razstavne palače SEM. Donator - fizična oseba lahko donacijo uveljavlja kot davčno olajšavo pri napovedi za dohodnino, donator - pravna oseba pa uveljavlja donacijo kot davčno olajšavo pri napovedi davka od dobička pravnih oseb. Galerija  Donatorski prispevek v višini od 60 do 125 EUR 13 x 30 cm Z nakazilom donacije pridobite malo enobarvno panjsko končnico brez motiva. Donatorski prispevek v višini od 126 do 290 EUR 13 x 30 cm Z nakazilom donacije pridobite poslikano malo panjsko končnico. Donatorski prispevek v višini od 291 do 840 EUR 13 x 30 cm Z nakazilom donacije pridobite dve mali panjski končnici, enobarvno brez motiva in posłikano. Donatorski prispevek v višini od 841 do 4.160 EUR 26 x 60 cm Z nakazilom donacije pridobite veliko enobarvno panjsko končnico brez motiva. Donatorski prispevek v višini nad 4.160 EUR 26 x 60cm Z nakazilom donacije pridobite veliko poslikano panjsko končnico. Priponke  Pristopna izjava (pdf, 32.26 KB) Pristopna izjava (doc, 30 KB)
še novic