Povabilo k soustvarjanju 35. letnika Etnologa

Povabilo k soustvarjanju 35. letnika Etnologa

SEM, 21. marec 2024 ― Urejanje nove številke Etnologa 34/2024 z naslovom Narava kot integralni element družbenih procesov je v teku, uredniški odbor pa vas že zdaj vabi k razmisleku o temi, ki jo razpisujemo za 35. številko. Posvetili se bomo temi solidarnosti. Zdi se da vrednota, kategorija, oziroma fenomen solidarnosti, skupaj z zaupanjem, sodelovanjem, medsebojno povezanostjo izgublja na pomenu. Moderen človek je predvsem individualist, s skrbjo za lastno srečo in zadovoljstvo, a medsebojna pomoč v času kriz, nesreč, solidarnost v razumevanju socialne neenakosti in v vseh drugih družbenih vezeh je odločilna za našo prihodnost. Tematika bo poskušala vzpodbujati in razumevati razsežnosti vrednote solidarnosti in njenega pomena. Vljudno vabljeni k pisanju. Podrobnejše vabilo bomo objavili v drugi polovici leta.
Napovedujemo odprtje razstave Morje čikov: Človek v času plastike

Napovedujemo odprtje razstave Morje čikov: Človek v času plastike

SEM, 21. marec 2024 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej             Ljubljana, 21. marec 2024 Slovenski etnografski muzej v četrtek, 28. marca 2024, ob 18.00, odpira gostujočo razstavo Morje čikov: Človek v času plastike, ki jo je pripravilo socialno podjetje Smetumet in bo v SEM na ogled do 19. maja 2024. Avtorici razstave sta Alenka Kreč Bricelj in Maja Rijavec iz Smetumet, koordinatorka razstave v SEM je dr. Nena Židov. Razstava predstavlja prisotnost plastike v morju kot posledico odmetavanja cigaretnih ogorkov – čikov. Del razstave so umetniška dela, intervencije, oblikovalski izdelki in instalacije, ki z uporabo  smeti iz morja  opozarjajo na onesnaženost okolja s plastiko. Razstava sodi v cikel razstav SEM Srečevanja v času, ki so povezane s stalno razstavo Slovenskega etnografskega muzeja Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, ki jo bo muzej odprl letos. Odprtje razstave Morje čikov: Človek v času plastike bo spremljal zanimiv program; s svojimi osebnimi zgodbami na temo onesnaževanja okolja se bodo predstavili Katarina Nahtigal, Alenka Kreč Bricelj, Irena Fonda, Marin Medak in Lenart Ivančič, program bo povezovala Ana Duša. O razstavi: Proizvodnja in uporaba plastičnih izdelkov se je do danes razmahnila do te mere, da ogroža okolje, živali in človeka. Zavržena plastika je v različnih oblikah  prisotna na kopnih in vodnih površinah Zemlje. Razstava o 5 bilijonih cigaretnih ogorkov, ki jih vsako leto odvržemo v naravo, slej ko prej končajo v morju, to pa na plastične odpadke deluje kot velik mešalnik in plastične smeti zmelje v mikroplastično juho. Najprej jo pojejo ribe, nato še mi. Avtorici razstave iz Smetumet ter avtorji razstavljenih umetniških del Arjan Pregl, Gala Alica Ostan Ožbolt, Matej Kocjan - Koco,  Sara Skenderija, Sangara Perhaj, Nataša in Katja Skušek, Tanja Pađan razmišljajo o dejstvu, da vsako leto po svetu v naravo odvržemo 5 bilijonov cigaretnih ogorkov. To je 5 milijon milijonov. To je 12 ničel. Napiše se takole: 5.000.000.000.000
1934 Rakek, Unec – General Rudolf Maister se zahvali za čestitko ob 60. rojstnem dnevu županu Franju Tavčarju

1934 Rakek, Unec – General Rudolf Maister se zahvali za čestitko ob 60. rojstnem dnevu županu Franju Tavčarju

Stare slike (Cerknica), 21. marec 2024 ― JUTRO Ljubljana, petek 30. marca 1934 Iz Maribora Maribor svojemu osvoboditelju generalu Maistru. Upoštevajoč željo slavljenca, da bi se njegova 60-letnica z ozirom na veliki teden proslavila skromneje, je Maribor vendar zelo slovesno proslavil jubilej svojega osvoboditelja, že pred napovedano uro so se pričele zbirati množice v Maistrovi ulici. Opazili smo med njimi Sokole, gasilce, […]

Trgovina: Preklete vojne

Tolminski muzej, 20. marec 2024 ― V knjigi Preklete vojne je Zdravko Likar, avtor številnih knjig o zgodovini in osebnostih Zgornjega Posočja, zbral pričevanja o ljudeh, ki so bili pahnjeni v različne vojne vihre.  Osredotočil se je predvsem na usode ljudi iz Posočja in Benečije, časovno pa sega knjiga vse do Napoleonovega pohoda v Rusijo leta 1812. Najobsežnejši del je posvečen obdobju prve in druge svetovne vojne, zadnji pa vojni na Balkanu ter še vedno trajajočim ...
1960 Lož – Britvica

1960 Lož – Britvica

Stare slike (Cerknica), 20. marec 2024 ― Žepni nož (brituca)je bil v mojem otroštvu med mularijo bolj cenjen kot sedaj računalnik, telefon in skuter skupaj. Običajno smo mulci imeli takega, ki jih je prodajal ribnčan – z navadnim okroglim lesenim ročajem in rezilom iz navadnega pleha. Rekli smo mu kuzlca. Uradno je bil to menda pipec. Ta ni imel vrednosti. A tisti […]
V SEM nadaljujemo s snemanjem filmov

V SEM nadaljujemo s snemanjem filmov

SEM, 19. marec 2024 ― V SEM nadaljujemo s snemanjem filmov za razstavo Ples kot nesnovna kulturna dediščina, ki jo pripravljamo v okviru istoimenskega evropskega projekta. Tokrat smo na Kovačeva domačija v Nedelici v občini Turnišče snemali dokumentarni film o pomenu plesov sotiš in šamarjanka za ohranjanje dediščine Prekmurja, o spremembah, prenosu znanj, pomenu folklornih skupin, in kdaj si plesalci oblečejo nošo. Zahvaljujemo se Kovačevim za prijeten ambient in vsem udeležencem za sodelovanje! Foto: Adela Pukl in Anja Jerin
1942 Rakek – Moja družina

1942 Rakek – Moja družina

Stare slike (Cerknica), 19. marec 2024 ― Na fotografiji od leve sedi sestra Magda, mamca Angelca, ata Mirko za njimi stoji sestra Mira, pred njimi pa leži brat Milan. Pri pregledovanju domačega arhiva je iz ene od map izpadla majhna kuverta v njej pa nekaj filmskih negativov. Med drugimi fotografijami tudi ti dve, ki jih nisem poznal. Po razgovoru z obema sestrama […]
Simpozij Karnevali in evolucija v Binchu

Simpozij Karnevali in evolucija v Binchu

SEM, 18. marec 2024 ― V belgijskem karnevalskem mestu Binche je 15. in 16. marca potekal mednarodni simpozij z naslovom Karnevali in evolucija. V mednarodnem muzeju karnevalov in mask Binche (Musée du Carnaval et du Masque) so se kustosi SEM udeležili simpozija, si ogledali muzej in njihove razstave. Na posebno željo so si ogledali muzejske depoje, kjer hranijo maske slovenskih tradicionalnih pustnih likov (hrušiški škoromati, kurent, cerkljanski laufarji, …). V soboto popoldan so se udeležili sprevoda portugalskih Caretosov, tradicionalne pustne skupine, njihova zimska praznovanja so vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Foto: Anja Jerin, Adela Pukl, Miha Špiček, Blaž Verbič
Cerknica 1976/77 – Učenci male šole

Cerknica 1976/77 – Učenci male šole

Stare slike (Cerknica), 18. marec 2024 ― Pred osnovno šolo v Cerknici se je v šolskem letu 1976/77 slikala ena skupinica učencev, ki je obiskovala malo šolo. Z njimi je slikana tudi vzgojiteljica Marinka Kralj. Predvidevamo, da je bilo več skupin, glede na število otrok v prvih razredih. V šolo so hodili le dvakrat, mogoče trikrat na teden. Vzgojiteljica Marinka Kralj. Čepijo: Tomaž […]
Boris Čok: V temi (ni) senc, 2024

Boris Čok: V temi (ni) senc, 2024

Društvo Slovenski staroverci, 17. marec 2024 ― Malo pred pomladnim enakonočjem je izšla že pred časom najavljena knjiga Borisa Čoka “V temi (ni) senc”. Knjiga je nadaljevanje avtorjeve prve knjige “V siju mesečine” (Zrc SAZU, 2012), ki govori o staroverstvu na Krasu in je bila kasneje zaradi velikega zanimanja še ponatisnjena. Predgovor k novi knjigi je napisal dddr. Andrej Pleterski. Boris Čok: […]
še novic