Tuji mladi raziskovalci spoznavali vire in zgodovino v Celju

Tuji mladi raziskovalci spoznavali vire in zgodovino v Celju

ZAC, 18. maj ― V okviru projekta Europäische Geschichte in slowenischen Archiven (Evropska zgodovina v slovenskih arhivih za mlade raziskovalce), ki je potekal v sklopu ERASMUS poletne šole, je Zgodovinski arhiv Celje 15. maja 2025 gostil skupino študentov in profesorjev iz Nemčije, Avstrije in Slovenije. Udeleženci so prihajali z univerz Humboldt Berlin, Mannheim, Innsbruck, Salzburg ter Filozofske fakultete Univerze […] The post Tuji mladi raziskovalci spoznavali vire in zgodovino v Celju first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
1966 Kettara – Nesreča na gradbišču

1966 Kettara – Nesreča na gradbišču

Stare slike (Cerknica), 18. maj ― Gradnja rudniškega stolpa v Kettari je počasi napredovala. Fotografija, posneta 20. julija 1966, le dva dni pred nesrečo, prikazuje Willicha in Uroša Domicelja na rudniškem gradbišču. Za njima stoji voznik tovornjaka. Uroš je v kratkih hlačah in beli majici, zanimivo, da brez zaščite proti soncu, v nogavicah ter sandalih. Waldemar Willich je bil član ekipe […]
1921 Slovenija – Okrožnica, ki v Sloveniji briše sledi nekdanje države Avstro-Ogrske

1921 Slovenija – Okrožnica, ki v Sloveniji briše sledi nekdanje države Avstro-Ogrske

Stare slike (Cerknica), 17. maj ― Po stoletjih, ki so jih Slovenci preživeli pod tujo nadvlado, poleg tega razdeljeni po različnih deželah (Kranjska, Koroška, Štajerska, Goriška, Trst) so se jim po koncu prve svetovne vojne do neke mere uresničile želje po Zedinjeni Sloveniji iz leta 1848, čeprav v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tem okviru moramo gledati na pričujočo […]
Domoznanski večer

Domoznanski večer

HISTRIA, 16. maj ― V okviru Domoznanskih večerov v organizaciji Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper je 15. maja 2025 potekal pogovor “Zgodovina srednjeveškega Kopra”. Renata Novak Klemenčič iz Filozofske fakultete v Ljubljani ter člana Marina Paoletić in Dean Krmac so med ostalim predstavili delovanje Humanističnega društva Histria in zadnje aktivnosti vezane na to tematiko. Pogovor je vodil Peter Štoka, […]

Stoletni prizor iz Libije

MNZS, 16. maj ― Primorski Slovenci, ki so v obdobju fašizma (1922–1943) služili v italijanskih oboroženih silah, so na služenje vojaškega roka odhajali tudi v italijanske kolonije v Afriki, med njimi na ozemlja v Tripolitaniji, Cirenajki in Fezanu, ki so bila poimenovana z nekdanjim rimskim imenom Libija. Najstarejše ohranjene fotografije in razglednice s služenja vojaškega roka primorskih Slovencev v […]
Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejel mag. Ralf Čeplak Mencin

Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejel mag. Ralf Čeplak Mencin

SEM, 16. maj ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej              Ljubljana, 16. maj 2025 Na slovesni podelitvi Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področju muzejstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, so v petek, 16. maja 2025, v Narodni galeriji, prestižno Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo podelili mag. Ralfu Čeplaku Mencinu, muzejskemu svetniku, kustosu za muzejske zbirke Azije, Oceanije in Avstralije iz Slovenskega etnografskega muzeja. Mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svetnik, magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenija (1997–2003), predsednik ICOM/ICME Mednarodni odbor etnografskih muzejev (2019–2025), s svojo bogato in izjemno dinamično kariero oblikuje slovensko muzeologijo in širše. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih. Njegova akademska pot, okronana z magisterijem znanosti s področja muzeologije, je temeljila na širokem znanju s področja psihologije, etnologije, muzejske pedagogike ter managementa v kulturi. Svojo muzejsko pot je začel Ptujskem muzeju in Mestnem muzeju Ljubljana, med letoma 1990 in 2021 pa je našel svoj ustvarjalni dom v Slovenskem etnografskem muzeju. Kot vodja Muzeja neevropskih kultur v Goričanah (dislocirana enota SEM) je postavil temelje za razumevanje kultur zunaj Evrope. Po zaprtju muzeja v Goričanah in prenosu zbirk v matični muzej se je mag. Čeplak Mencin posvetil raziskovanju zbirk iz Azije, Oceanije in Avstralije, s čimer je uresničeval svoje temeljno
Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejel mag. Ralf Čeplak Mencin

Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejel mag. Ralf Čeplak Mencin

SEM, 16. maj ― Na slovesni podelitvi Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področju muzejstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, so v petek, 16. maja 2025, v Narodni galeriji, prestižno Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo podelili mag. Ralfu Čeplaku Mencinu, muzejskemu svetniku, kustosu za muzejske zbirke Azije, Oceanije in Avstralije iz Slovenskega etnografskega muzeja. Mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svetnik, magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenija (1997–2003), predsednik ICOM/ICME Mednarodni odbor etnografskih muzejev (2019–2025), s svojo bogato in izjemno dinamično kariero oblikuje slovensko muzeologijo in širše. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih.  Njegova akademska pot, okronana z magisterijem znanosti s področja muzeologije, je temeljila na širokem znanju s področja psihologije, etnologije, muzejske pedagogike ter managementa v kulturi.  Svojo muzejsko pot je začel Ptujskem muzeju in Mestnem muzeju Ljubljana, med letoma 1990 in 2021 pa je našel svoj ustvarjalni dom v Slovenskem etnografskem muzeju. Kot vodja Muzeja neevropskih kultur v Goričanah (dislocirana enota SEM) je postavil temelje za razumevanje kultur zunaj Evrope. Po zaprtju muzeja v Goričanah in prenosu zbirk v matični muzej se je mag. Čeplak Mencin posvetil raziskovanju zbirk iz Azije, Oceanije in Avstralije, s čimer je uresničeval svoje temeljno poslanstvo: predstavljati zunajevropska kulture, njihove načine življenja in stike
Ralf Čeplak Mencin, prejemnik Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo

Ralf Čeplak Mencin, prejemnik Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo

SEM, 16. maj ― Na slovesni podelitvi Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področju muzejstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, so v petek, 16. maja 2025, v Narodni galeriji, prestižno Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo podelili mag. Ralfu Čeplaku Mencinu, muzejskemu svetniku, kustosu za muzejske zbirke Azije, Oceanije in Avstralije iz Slovenskega etnografskega muzeja. Mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svetnik, magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenija (1997–2003), predsednik ICOM/ICME Mednarodni odbor etnografskih muzejev (2019–2025), s svojo bogato in izjemno dinamično kariero oblikuje slovensko muzeologijo in širše. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih.  Njegova akademska pot, okronana z magisterijem znanosti s področja muzeologije, je temeljila na širokem znanju s področja psihologije, etnologije, muzejske pedagogike ter managementa v kulturi.  Svojo muzejsko pot je začel Ptujskem muzeju in Mestnem muzeju Ljubljana, med letoma 1990 in 2021 pa je našel svoj ustvarjalni dom v Slovenskem etnografskem muzeju. Kot vodja Muzeja neevropskih kultur v Goričanah (dislocirana enota SEM) je postavil temelje za razumevanje kultur zunaj Evrope. Po zaprtju muzeja v Goričanah in prenosu zbirk v matični muzej se je mag. Čeplak Mencin posvetil raziskovanju zbirk iz Azije, Oceanije in Avstralije, s čimer je uresničeval svoje temeljno poslanstvo: predstavljati zunajevropska kulture, njihove načine življenja in stike
Ralf Čeplak Mencin, prejemnik Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo

Ralf Čeplak Mencin, prejemnik Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo

SEM, 16. maj ― Na slovesni podelitvi Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področju muzejstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, so v petek, 16. maja 2025, v Narodni galeriji, prestižno Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo podelili mag. Ralfu Čeplaku Mencinu, muzejskemu svetniku, kustosu za muzejske zbirke Azije, Oceanije in Avstralije iz Slovenskega etnografskega muzeja. Mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svetnik, magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenija (1997–2003), predsednik ICOM/ICME Mednarodni odbor etnografskih muzejev (2019–2025), s svojo bogato in izjemno dinamično kariero oblikuje slovensko muzeologijo in širše. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih.  Njegova akademska pot, okronana z magisterijem znanosti s področja muzeologije, je temeljila na širokem znanju s področja psihologije, etnologije, muzejske pedagogike ter managementa v kulturi.  Svojo muzejsko pot je začel Ptujskem muzeju in Mestnem muzeju Ljubljana, med letoma 1990 in 2021 pa je našel svoj ustvarjalni dom v Slovenskem etnografskem muzeju. Kot vodja Muzeja neevropskih kultur v Goričanah (dislocirana enota SEM) je postavil temelje za razumevanje kultur zunaj Evrope. Po zaprtju muzeja v Goričanah in prenosu zbirk v matični muzej se je mag. Čeplak Mencin posvetil raziskovanju zbirk iz Azije, Oceanije in Avstralije, s čimer je uresničeval svoje temeljno poslanstvo: predstavljati zunajevropska kulture, njihove načine življenja in stike
1945 Veliki Otok – Poljska bolnica

1945 Veliki Otok – Poljska bolnica

Stare slike (Cerknica), 16. maj ― Še nobena vojna ni prinesla nič dobrega. Poleg ostalega zla so na žalost del vsake vojne tudi mrtvi in ranjeni. Oskrba ranjencev je med vojno še posebej zahtevna, saj jih je treba pred sovražnikom skriti ter v težkih in pogosto improviziranih pogojih tudi oskrbeti. Na območju današnje republike Slovenije je med drugo svetovno vojno delovalo […]
1954 Lož – O košnji pri Bravčevih, vožnji s kravo in cuprncah

1954 Lož – O košnji pri Bravčevih, vožnji s kravo in cuprncah

Stare slike (Cerknica), 15. maj ― Slika bi bila vredna prostora v kakem etnografskem muzeju. Bolj nazorna in realistična ne bi mogla biti, saj je živ prikaz nekega tipičnega trenutka skromnih notranjskih kmetov leta 1954: ročno pokošena visoka in zrela trava, ki je postala debelo seno, tri generacije družine z najmlajšim vred pri delu, prevoz senenega voza s kravjo vprego … Kar čutiš, […]

Sanatorij Šlajmerjev dom

MNZS, 14. maj 24. septembra 1932 je bil na Zaloški cesti 9 v Ljubljani odprt sanatorij Šlajmerjev dom. Sanatorij je bil v lasti Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, ki je združevalo vse zaposlene v trgovinski dejavnosti. Društvo je oskrbovalo bolne člane, pomagalo pri plačilu pogrebnih stroškov umrlih članov in podpiralo člane, ki so bili potrebni pomoči, […]
1959 Štip – Vojak Tone Arko

1959 Štip – Vojak Tone Arko

Stare slike (Cerknica), 14. maj ― Pred dnevi smo se na cerkniškem pokopališču poslovili od Toneta Arka. Fotografijo mi je leta 1959 poslal s služenja vojaškega roka v Štipu, srednje velikem mestu na vzhodu današnje Severne Makedonije. Fant, rojen dvajset let prej na Rakeku, se je izučil za trgovca in bil vso delovno dobo zaposlen pri istem delodajalcu na Rakeku in […]
še novic