NUK, 12. junij 2023 ― (fotografija: Maj Blatnik)   S pomočjo konservatorjev-restavratorjev dokumenti živijo naprej Pogovor z Meto Kojc, konservatorko-restavratorko v NUK    Pomembno poslanstvo NUK je zaščita, restavriranje, konserviranje, varovanje in ohranjanje bogatega knjižničnega gradiva, za kar skrbijo v Oddelku za zaščito in restavriranje. Vrata v vznemirljivi svet rokopisov in starih tiskov na porumenelih papirjih, pa tudi v novejše knjižnično gradivo, potrebno zaščite ali obnove, nam je v pogovoru odprla konservatorka-restavratorka Meta Kojc.   Kaj počnete konservatorji-restavratorji v knjižnici, kot je NUK? Sama sem prišla v NUK konec leta 2005, sprva je bilo to moje študentsko delo, izdelovala sem zaščitno opremo za naše najstarejše in najdragocenejše knjige – rokopisne kodekse in inkunabule. Tako sem se počasi začela seznanjati z delom, ki ga opravljam sedaj. Spomin na moj prvi obisk restavratorske delavnice je po meri izdelan kup škatel z zame zelo dragoceno vsebino – zapuščino našega avantgardnega pesnika Srečka Kosovela. Spomnim se obžalovanja ob spoznanju, da je konservatorsko-restavratorsko že urejena in da pri tem nisem sodelovala, saj Kosovela obožujem. Kot konservatorka-restavratorka skupaj s sodelavkami in sodelavci skrbim za naše najdragocenejše gradivo, govorim o gradivu, ki ima status kulturne dediščine. To so literarni arhivi naših pesnikov, pisateljev, znanstvenikov in raziskovalcev, pa slikovno, kartografsko in notno gradivo, drobni tiski … Po najboljših močeh se trudimo, da za to gradivo ustrezno poskrbimo, je pa včasih precej težko, saj se zdi količina gradiva, ki nam ga uspe konservirati-restavrirati, kot kaplja v morje. Če vzamemo za primer literarni arhiv Edvarda Kocbeka, ki obsega okrog 150 map raznovrstnega gradiva. Po grobi oceni za konservatorsko-restavratorsko obravnavo ene mape – s tem mislim vse postopke, ki jih lahko izvedemo, da gradivu podaljšamo življenjsko dobo, konservator-restavrator potrebuje približno en mesec. Z zelo prepr