NUK, 18. februar ― Prezgodaj nas je zapustil Stane Bahor. Ko sem ga obiskal lani poleti, si nisem mislil, da ga vidim zadnjič. Poslavljam se od mentorja, starejšega sodelavca, ki me je veliko naučil v času, ko sva skupaj delala v Centru za razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice. Hvaležen sem mu za marsikateri uvid, pomoč in dolge debate. Njegov prispevek k razvoju Narodne in univerzitetne knjižnice ter slovenskih knjižnic je zelo pomemben. V NUK se je zaposlil leta 1984, začel je z urejanjem Centralnega kataloga slovenskih knjižnic. V drugi polovici osemdesetih letih se je ukvarjal s takrat ključno razvojno nalogo, uvajanjem avtomatizacije knjižničnega poslovanja najprej v NUK potem pa tudi v drugih knjižnicah. Po končani uvedbi avtomatizacije v tekoče poslovanje knjižnice se je posvetil retrospektivni konverziji listkovnih katalogov s ciljem, da bi računalniški katalog odražal celovito sliko knjižnične zbirke. Kasneje je potek uvajanja avtomatizacije opisal v strokovnih objavah. Od leta 1999 je delal v Državni matični službi za knjižničarstvo oziroma v Centru za razvoj knjižnic. Delo sistemskega administratorja je zamenjal z delom svetovalca. Na področju šolskih knjižnic se je aktivno zavzemal za njihov razvoj in veljavo v šolskem prostoru. Njegova prizadevanja so bila vsestranska - pripravljal je strokovne priročnike, prispevke, poročila o razvoju, pravilnike, standarde, vodil je meritve razvitosti šolskih knjižnic itn. Ukvarjal se je tudi s področjem specialnih knjižnic. Že v letu 1993 se je posvečal avtomatizaciji muzejskih knjižnic, knjižnic zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine in knjižnic galerij, da bi se vključile v enoten knjižnični informacijski sistem. Še posebej so ga zanimale samostanske in druge teološke knjižnice v Sloveniji. Pripravil je poročilo o njihovem stanju, na ta način si je prizadeval ozavestiti splošno in strokovno javnost o njihovem pomenu, deležnike pa o skrbi za ohranjanje kulturne dediščine. Na to temo je tudi magistriral in

NUK, 26. junij 2024 ― Prosimo, da si pred obiskom preberete hišni red.   Poletni delovni čas 2025 Od 7. julija do 9. avgusta 2025 je NUK za uporabnike odprt po poletnem delovnem času. poletni delovni čas 2024 prostor dan in ura dan in ura   ponedeljek, torek, četrtek, petek, sobota sreda VELIKA ČITALNICA, PROSTOR ZA VPIS IN IZPOSOJO, INFORMACIJSKO SREDIŠČE, PROSTOR KAVARNE NUK 9.00–14.00 9.00–17.00   Garderoba v kletnih prostorih v obdobju poletnega odprtja ne deluje. Rezervacijo sedeža v Veliki čitalnici uredite v prostoru za vpis in izposojo.   poletni delovni čas 2024 prostor dan in ura dan in ura   ponedeljek, torek, četrtek, petek sreda ČITALNICA ROKOPISNE ZBIRKE (obvezna predhodna rezervacija sedeža in naročilo gradiva na rokopisnazbirka@nuk.uni-lj.si) 9.00–14.00 9.00–17.00 CENTER ZA INFORMACIJSKE STORITVE MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA 9.00–14.00 9.00–14.00     Turistični ogledi Plečnikove knjižnice v obdobju poletnega odpiralnega časa (7. julij–9. avgust 2025) turistični ogledi dan ura ponedeljek, torek, četrtek, petek, sobota 14.30–20.00 sreda 17.30–20.00 nedelja, prazniki ni ogledov Vstopnina: 5 € (otroci do 15. leta starosti imajo brezplačen vstop) Ogledate si lahko osrednje stopnišče z avlo, Veliko čitalnico in razstavo Hranimo misli v razstavni dvorani. Vodeni ogledi: ponedeljek, četrtek in sobota ob 17.00.     Začasno zaprtje časopisne čitalnice Obveščamo vas, da je od 26. maja naprej začasno zaprta časopisna čitalnica. Začeli smo s prenovitvenimi deli v prostoru skladišča časopisne čitalnice, ki bodo zagotovila nujno potrebna dodatna študijska mesta. Zaradi tega v knjižnici občasno prihaja do povečanega hrupa. Aktualne dnevne časopise, mikrofilme in namenski računalnik za branje časopisov v digitalni obliki lahko prebirate in uporabljate v prostoru za skupinsko učenje v kleti NUK.