CIRKUŠKO POPOLDNE OB PRAZNOVANJU 50-LETNICE PIONIRSKE KNJIŽNICE

CIRKUŠKO POPOLDNE OB PRAZNOVANJU 50-LETNICE PIONIRSKE KNJIŽNICE

Knjižnica Slovenska Bistrica, 9. junij ―  V tem letu Pionirska knjižnica Slovenska Bistrica praznuje že 50 let in ves ta čas je mladim bralcem ponujala kakovostne knjige in raznovrstne dejavnosti ter dogodke. V letošnjem letu poteka v knjižnici zaradi obeleževanja velike obletnice še več prireditev za otroke in mladino. V petek, 6. junija 2025, je bilo za mlade bralce prav posebno cirkuško popoldne. V malem parku za knjižnico je preko 150 otrok uživalo ob cirkuških vragolijah Bratov Malek iz Cirkuško – športnega društva Eleja. V uvodnem delu je bila cirkuška predstava, na kateri je duhovit klovn prikazal vse svoje zabavne spretnosti, v katere je vključeval tudi vedoželjne otroke. Po predstavi so otroci skupaj s klovnoma še zaplesali. Vendar pa dogajanja ni bilo konec, saj je ves park postal pravi zabaviščni park, kjer so otroci lahko poskusili različne cirkuške rekvizite, se igrali na XXL igrah, si izdelali privlačne in uporabne izdelke v ustvarjalnici, si izbrali pisan balon kot ročni okras ali se okrasili z bleščečimi tatuji. Na praznovanju pa ne sme manjkati tudi kaj sladkega, zato so se vsi otroci lahko posladkali s pravim domačim »šmornom« s sladkim prelivom in slastnimi jagodami. Tako se je sklenil pomladni krog praznovanj ob obeleževanju 50-letnice Pionirske knjižnice Slovenska Bistrica in po odzivih malih ter velikih obiskovalcev je želja, da takšen dogodek postane tradicionalen, saj si otroci želijo takšnih in podobnih prireditev. Vsem bodočim prvošolčkom in učencem želimo vesele poletne počitnice in uspešen vstop v novo šolsko leto, med poletjem pa čimvečkrat zavijte tudi v knjižnico, kjer vas bodo čakali počitniški ustvarjalni zabavni kotički in predvsem veliko zanimivega branja. Spremljajte nas na spletni strani www.kjv.si ali Facebook strani knjižnice in vabljeni med knjižne police. Janja Halužan    
ZAKLJUČEK PREDŠOLSKE BRALNE ZNAČKE

ZAKLJUČEK PREDŠOLSKE BRALNE ZNAČKE

Knjižnica Slovenska Bistrica, 6. junij ― Danes smo v Pionirski knjižnici Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica gostili otroke iz vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, ki letos septembra odhajajo  v šolo. V vrtcu  so pridno poslušali pravljice in si jih med sabo pripovedovali. Z vztrajnostjo in vedoželjnostjo jim je uspelo opraviti PREDŠOLSKO BRALNO ZNAČKO, za kar so lahko ponosni in hvaležni na svoje starše in vzgojitelje. Ob zaključku projekta so otroci prejeli priznanja in knjigo DVAJSET JABOLK  naše knjižničarke Mojce Plaznik Plavec, v naši knjižnici pa so prisluhnili pravljici PRVIČ V ŠOLO. Vse dobro in veliko prijetnih dogodivščin jim želimo. Darja Kolar  
Knjižnica Kebelj: Iskanje Marijinega zaklada

Knjižnica Kebelj: Iskanje Marijinega zaklada

Knjižnica Slovenska Bistrica, 2. junij ― V petek, 30. maja, smo tudi v Knjižnici Kebelj počastili 50letnico Pionirske knjižnice s projektom Gremo po pravljico. Obiskali smo Zajčev grad in med potjo prebirali Tomažičevo bajko Marijin zaklad, saj se zgodba dogaja ravno med Zbegovim in Zajčevim gradom. Zbrali smo se pred Večnamenskim domom, kjer je Andreja Fridrih, članica Aktiva kmečkih žena Kebelj, prebrala prvi del bajke. Nato smo se podali proti gozdu in tam je Janja Pučko, predstavnica Krajevne skupnosti Kebelj, prebrala drugi del. Nestrpno smo čakali nadaljevanje zgodbe, zato tudi strma pot ni upočasnila naše hoje. Sredi pohorskih gozdov nam jo je prebrala Vida Javornik ter nam na kratko predstavila življenje tistih časov. Zanimalo nas je, kako se bo vse skupaj  razpletlo, zato smo pohiteli proti vrhu. Naša odlična vodička in članica Turističnega društva Lipa Kebelj Jožica Šturm nam je prebrala še zadnji del in spoznali smo, da je roparski zaklad še vedno skrit nekje sredi pohorskih gozdov. Nato smo se varno spustili v dolino in ob povratku so nam članice Aktiva kmečkih žena pripravile bogato pogostitev. Predsednik Turističnega društva Anton Smogavc je vsem udeležencem razdelil priložnostne razglednice in  poslovili smo se z željo, da se prihodnje leto spet srečamo. Zahvaljujemo se prav vsem sodelujočim in  obiskovalcem, Turističnemu društvu Lipa, Aktivu kmečkih žena, Krajevni skupnosti, osnovni šoli in vrtcu, ki so nam pomagali pri organizaciji dogodka. Aleksandra Repnik Merc
Pionirska knjižnica – dobra popotnica za vse življenje

Pionirska knjižnica – dobra popotnica za vse življenje

Knjižnica Slovenska Bistrica, 30. maj ― Pod tem naslovom je izšel zbornik, ki ga je Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica izdala letos ob praznovanju 60-letnice ustanovitve Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in 50-letnice Pionirske knjižnice. Zbornik, razdeljen na pet poglavij, podrobno osvetli, kako se je knjižnica skupaj z mladimi bralci spreminjala, rasla in kako danes stopa v svet digitalizacije. Ob tem jubileju je knjižnica organizirala 2. Stepišnikovo strokovno posvetovanje, ki je potekalo zadnji četrtek v maju v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica. Osrednja tema je bila, kako nagovoriti mlade bralce in jih povabiti med knjižne police. Predstavljeni referati so z različnih zornih kotov podali svojo prakso poslanstva nagovarjanja mladih bralcev, od tistih, ki vstopajo v zakladnico zgodb v naročju staršev, do tistih, ki se sami podajajo na pot bralne pustolovščine. Pozornost je bila namenjena tudi mladim bralcem s posebnimi potrebami, kako tudi njim priti naproti s knjigo v tem digitalnem času. Na posvetu je bil predstavljen izziv, kako mladim bralcem približati domoznanske vsebine z uporabo digitalnih tehnologij. Udeležencem posveta je bil namenjen tudi voden ogled razstave o Lovru Stepišniku. Razstava, ki je počastila 190-letnico rojstva prvega potujočega knjižničarja, je v lanskem letu nastala v sodelovanju s Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, Osrednjo knjižnico Celje, Valvasorjevo knjižnico Krško in ZBDS. Za zaključek strokovnega posvetovanja pa je zbrane nagovorila Jejž muzika, akustična kabaretna glasbena skupina iz Slovenske Bistrice. Natalija Stegne
PO POTI MOJE DOMIŠLJIJE

PO POTI MOJE DOMIŠLJIJE

Knjižnica Slovenska Bistrica, 28. maj ― V torek, 27. maja 2025, smo v Pionirski knjižnici Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica uživali v predstavitvi pesniške zbirke PO POTI MOJE DOMIŠLJIJE učenke DANE PERHOČ iz Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenka Bistrica. Recital njenih pesmi in zvoki glasbe so se dotaknili vsakega otroškega in odraslega gosta. Ob prebranih verzih so nas prevevali občutki, kako lep bi bil lahko ta svet, če bi vsi razmišljali, videli in čutili kot mlada pesnica Dana Perhoč. Za delček tega občutka vam v branje ponujamo le enega od njenih verzov: »Preden izrečeš besedo, dobro premisli, da jo drugi morda ne sliši, si ne misli. Veliko lepši je svet, kadar se prijazne besede govorijo, te so tople in ljudem nasmeh na obraz povzročijo.« Pesniško zbirko Po poti moje domišljije najdete tudi na knjižnih policah naše knjižnice. Vabljeni med knjige. (Darja Kolar)  
KO NAM DREVESA SPREGOVORIJO

KO NAM DREVESA SPREGOVORIJO

Knjižnica Slovenska Bistrica, 28. maj ― Dr. Mateja Kišek Vovk je avtorica knjige o drevesih in razkriva skrivnosti, ki jih do sedaj marsikdo ni poznal. Na predavanju, ki se je odvijalo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica v ponedeljek, 26.5.2025, je avtorica predstavila nekatere najpogostejše in najzanimivejše drevesne vrste v Sloveniji in obiskovalce seznanila s primerki, ki rastejo v našem okolju. Med temi drevesi so našla svoj prostor tudi navadna bodika, tisa, oplutnik, beli javor, divji in navadni kostanj. Predstavila je gospodarsko najpomembnejša drevesa, kot so bukev, navadna smreka, navadna jelka, dob in graden, rdeči bor, evropski pravi kostanj, gorski javor in navadni oreh in njihove zgodbe, ki so se razvijale skozi stoletja. Drevesa je razporedila po posebnem sistemu: drevesa v polnem cvetu, drevesa, ki rastejo v mokrih logih, pod vršaci in med starodavnimi gozdnimi zidovi, na gozdnem robu … razkriva nepoznane plati dreves, ki so cenjena zaradi estetske in ekološke vrednosti. Avtorica je obiskovalcem predstavila neizmerno vrednost dreves, spomnila na mnoge pregovore in reke o drevesih in jim predala fascinantne pripovedi o resonančnih smrekah, zdravilnem sirupu jelke, ječanju hrastovih dreves v zimskem mrazu, o medenju zgodnjepomladnih vrb in še mnoge druge. Knjigo Drevesa Slovenije si lahko izposodite tudi v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in si privoščite čudovito potovanje v skrivnostni svet življenja dreves. (mpp)
Pa smo šli po pravljico tudi na Pragerskem

Pa smo šli po pravljico tudi na Pragerskem

Knjižnica Slovenska Bistrica, 27. maj ― V petek, 23. 5. 2025, se kljub vremenskim napovedim nismo predali in smo izvedli medgeneracijsko srečanje Gremo po pravljico. Če smo se ob organizaciji bali, da bo ta čas že vroče, je bilo prav obratno. Ampak na vreme na žalost ali srečo pač nimamo vpliva. Naš pohod se je pričel pred knjižnico na Pragerskem. Ker nam je prva asociacija na ta kraj železnica, vlak, lokomotiva …, smo se odločili, da med potjo beremo pravljico Puhačka avtorice Vesne Radovanovič. Po prebranem prvem odlomku in pozdravnem nagovoru pred knjižnico nas je pot vodila do Vile in vrta Nekrep, kjer nas je sprejela gospa Tatjana in nam zaupala njihovo zgodovino, nas popeljala čez vrt in otrokom prebrala drugi delček pravljice. Obiskale so nas tudi račke, ki so jih otroci na koncu še nahranili. Da pa ne bi omagali, nas je na koncu gostiteljica tudi pogostila. Pot smo nadaljevali do gasilskega doma. Tu smo spoznali, kaj vse gasilec uporablja pri svojem delu, spoznali defibrilator in se na koncu posedli v sam gasilski avto. Polni navdušenja smo pot nadaljevali in se odpravili na drugo stran železniške proge do vodnega stolpa, kjer imajo zelo lepo urejeno zbirko železniških eksponatov. Gospa Milena Furek nas je popeljala čez zgodovino železničarstva na Pragerskem, za katero verjamemo, da smo jo tudi odrasli udeleženci pohoda prvič slišali. Kot češnja na torti pa je bil naš zadnji postanek. Lokomotiva Katica. Po slišanem zadnjem delčku pravljice smo se posedli na vagon, kjer smo ugotovili, da se nekoč niso tako udobno prevažali kot danes. Za zaključek smo se polni vtisov še malo posladkali s piškoti v obliki lokomotive in sokom.    Za sodelovanje se najlepše zahvaljujemo gospe Tatjani Nekrep, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Pragersko in Turističnemu društvu Breza Pragersko - Gaj pri soorganizaciji in izpeljavi dogodka. (Mojca Amon)  
KAMIŠIBAJ – MINI GLEDALIŠČE MED SLIKO IN BESEDO

KAMIŠIBAJ – MINI GLEDALIŠČE MED SLIKO IN BESEDO

Knjižnica Slovenska Bistrica, 22. maj ― V torek, 20. maja  ob 17. uri, so otroci in njihovi spremljevalci ob risbah in besedah v Pionirski knjižnici Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica  prisluhnili  kratkim kamišibaj zgodbam. V goste smo povabili navdušeni kamišibajki, gospo Špelo Hren Juhar in Peto Korenjak. Ob njunem pripovedovanju in  risbah so bili navdušeni tako otroci kot odrasli. Uživali so v zgodbi Kakor napravi mož, je vedno prav, Voščenke pripovedujejo, Hudi nož in Šest miši. Veseli smo za čudovito izkušnjo in lep popoldan.
Kreativci se predstavijo

Kreativci se predstavijo

Knjižnica Slovenska Bistrica, 22. maj ― V ponedeljek, 19. maja, je v Knjižnici Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici potekala osrednja prireditev Kreativci se predstavijo. Dogodek je bil vrhunec mesečnih delavnic kreativnega pisanja, kjer s svojimi nasveti že od leta 2022 sodelujeta pisatelj in urednik založbe Litera Orlando Uršič ter bistriški pisatelj Renato Bratkovič, pred kratkim je eno od delavnic vodil pisatelj Tomo Podstenšek. Delavnica omogoča udeležencem, da si medsebojno izmenjujejo nasvete in kritike, s čimer razvijajo svoje pisateljske veščine. Dogodek je povezovala Mojca Plaznik Plavec, za glasbeno popestritev je z igranjem na prečno flavto poskrbela Maja Laubič. Skupina sedmih ustvarjalcev – Dušica Kores, Valentina Fras, Kristina Grum, Tomi Rozman, Miran Prajnc,  Jožica Novak in Nina Laubič – se je odločila prisotnim na prireditvi predstaviti svoje zgodbe. Vsaka zgodba je ponudila edinstven vpogled v svet domišljije in resničnosti, ki so jo udeleženci oblikovali skozi delavnice. Obiskovalci so lahko uživali v poslušanju zgodb, nato pa so se ob prijetni pogostitvi podružili in si izmenjali nekaj misli o slišanem. Dogodek je bil lep opomnik, da lahko umetnost, kultura in domišljija postanejo mostovi, preko katerih se povezujemo in uživamo v skupnem ustvarjanju. (Doroteja Fric)
GREMO PO PRAVLJICO V KNJIŽNICI POLJČANE

GREMO PO PRAVLJICO V KNJIŽNICI POLJČANE

Knjižnica Slovenska Bistrica, 22. maj ― Medgeneracijsko srečanje Gremo po pravljico je projekt, ki se je preteklo leto pričel v Knjižnici Makole pod okriljem knjižničarke Mojce Plavec Plaznik. Namen projekta je medgeneracijsko povezovanje ob branju, pridobivanju novega znanja, ustvarjanju in gibanju. Ker se je projekt izkazal za zelo uspešnega, se širi tudi v druge naše knjižnice in v sredo, 14. maja 2025, smo se podali na pot po pravljico v Knjižnici Poljčane. Tako smo se na sončen popoldan zbrali pred knjižnico, kjer smo prisluhnili prvemu delu pravljice Teši, teši in kozolec si postavi, ki sta ga prebrali knjižničarka Mateja Bratina in županja Občine Poljčane, gospa Petra Vrhovnik. Izpred knjižnice nas je pot vodila po travniku, preko mostu do Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane, kjer so nas že nestrpno pričakovali in z veseljem sodelovali pri branju nadaljevanja pravljice ter nas počastili še s sladkim okrepčilom. Nato nas je le še nekaj korakov ločilo do kozolca Čreti, kjer smo prisluhnili še zaključku pravljice, se prijetno posladkali z domačimi dobrotami Društva kmetic Poljčane, tato pa ustvarjali pisane vetrnice pod vodstvom gospe Kim Mezga z Inštituta SeMe, ki je pripravila tudi nekaj kmečkih igric za konec. Vsi smo zelo uživali in že komaj čakamo naslednjo pustolovščino. Hvala vsem sodelujočim, Inštitutu SeMe, okoljsko ozaveščanje in trajnostni razvoj, Društvu kmetic Poljčane, Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, Občini Poljčane in vsem udeležencem za vaš doprinos k izpeljavi dogodka. (Janja Halužan)
KO GREMO APRILA PO PRAVLJICO

KO GREMO APRILA PO PRAVLJICO

Knjižnica Slovenska Bistrica, 22. maj ― April je mesec spremenljivega vremena. Dež, veter, sonce se lahko iz minute v minuto menjajo. Dežnik ali dežni plašč moramo imeti pri roki, hkrati pa moramo pod toplejšim puloverjem imeti oblečeno majico s kratkimi rokavi. O vremenu in vremenskih neprilikah v aprilu ali malem travnu govori nešteto slovenskih pregovorov in rekov, in tudi o teh so se v ponedeljek, 14. aprila 2025, pogovarjali udeleženci tretjega povezovalnega medgeneracijskega bralno spodbujevalnega srečanja Gremo po pravljico v Knjižnici Makole. Ob tretji uri popoldan se je v Knjižnici Makole zbralo več kot petdeset ljubiteljev pravljic, ljudskega izročila, vrtnarjenja, medgeneracijskega druženja. V knjižnici, ki je pokala po šivih, se je slišal otroški smeh, veselo pomenkovanje, čutiti pa je bilo tudi nestrpno pričakovanje vsega, kar so udeležencem pripravili zaposleni v knjižnici s pomočjo učiteljic Osnovne šole Anice Černejeve Makole, članic Društva gospodinj Makole, članov Društva vinogradnikov Makole, Zavoda Ma-kole in Inštituta SeMe. Po kratkem pozdravu so se udeleženci sprehodili do cerkvice svetega Lenarta, ki stoji na vzpetini nad Makolami. Ob cerkvici je zasajena potomka najstarejše vinske trte na svetu. O tej in o njeni zgodovini ter vzgoji, negovanju in rasti sta prisotnim spregovorila predsednik Društva vinogradnikov Makole Hinko Pušaver in njihov član Slavko Brumec. Prisotni so nato prisluhnili legendi o cerkvici svete Ane, eni od treh cerkva v občini Makole, ki jo je pripovedovala knjižničarka Mojca Plaznik Plavec. Ob ogledu zapuščene zeliščne gredice nam je Klara Toplak pripovedovala o zeliščih in o žegnanju zelišč, ki so ga pred nekaj leti izvajali pri cerkvi svetega Lenarta, žal pa tega ne izvajajo več. Po povratku so se udeleženci razdelili v dve skupini. Prva skupina se je pridružila gospe Nini Valand iz Inštituta SeMe v učilnici na prostem Osnovne šole Anice Černejeve Makole, kjer je potekala vrtnarska delavnica. Tipali in vonjali so različna zelišča in dišavnice, barvali
Knjižnica Tinje: Bajka o Gradišču

Knjižnica Tinje: Bajka o Gradišču

Knjižnica Slovenska Bistrica, 19. maj ― V petek, 16. maja, smo se tudi v Knjižnici Tinje pridružili medgeneracijskemu bralnemu projektu Gremo po pravljico. K sodelovanju smo povabili KUD Oton Župančič Tinje in Turistično društvo Cokla Tinje. Že ob pričetku našega druženja so nam Alojz Capl, Miran Gracej in Marjan Pišotek, člani Folklorne skupine, zapeli Tinjsko himno, nato pa smo se podali proti Domu krajanov. Nad Pohorjem so se začeli zbirati prvi oblaki, kar hitro zatem pa je pričelo tudi deževati, zato smo morali našo pot nekoliko skrajšati in prilagoditi vremenskim razmeram. Ker je na Tinju domoval in služboval pravljičar Jože Tomažič, smo se odločili za njegovo Bajko o gradišču. Prvi del bajke je prebrala Tamara Pišotek, nato je nadaljevala Marjeta Capl; otroci in odrasli so jima pozorno prisluhnili. Alojz Capl nam je na zanimiv način predstavil delovanje Ropretove kovačnice, vsem udeležencem pa smo podarili podkvice za srečo. S pesmijo smo se podali do knjižnice, kjer so udeleženci srečanja prisluhnili zadnjemu delu bajke – izvedeli so, ali vile z gradišča še sobivajo s pohorskimi kmeti. Ob pogostitvi je zadonela še prelepa pohorska pesem in poslovili smo se z željo, da bi se jeseni le uspeli podati do stare kovačnice na Malem Tinju. Za prijazno sodelovanje se zahvaljujemo KUD Oton Župančič Tinje in Turističnemu društvu Cokla Tinje, Slavici Gracej, Nataliji Stegne in vzgojiteljici Mojci Smogavec.                                           Aleksandra Repnik Merc

Sprehod z neznanko

Knjižnica Slovenska Bistrica, 13. maj ― Tokratni gost literarnega srečanja v osrednji knjižnici v Slovenski Bistrici je bil Tomo Podstenšek. Javnosti je znan kot pisatelj, podpisal se je pod osem romanov in štiri zbirke kratkih zgodb, je pa tudi avtor otroške literature in dramskih besedil. Roman Papir, kamen, škarje je bil uvrščen med peterico nominirancev za nagrado kresnik – nagrado za najboljši slovenski roman. Z moderatorko pogovora, bibliotekarko Mojco Plaznik Plavec sta podrobneje predstavila zbirko kratkih zgodb Sprehod z neznanko. Zanimivo je pisateljevo pojasnilo, od kod ime zbirki. Po njegovem prepričanju se ljudje povsod gibljejo po nekih ustaljenih poteh. In tako se v nekem trenutku zdi, da si dan za dnem sledijo. Sicer pa je Sprehod z neznanko zbirka 27 kratkih zgodb, ki so med sabo povezane z istimi protagonisti. Gre za večpomenske zgodbe, ki bralca pustijo v razmišljanje. V zgodbah sta prisotna črni humor in ironija. Izpostaviti velja tudi človekov odnos do živali. Ob zaključku branja pa kljub nepredvidljivim, včasih tragičnim in morbidnim zapletom avtor v zgodbo vplete žarek upanja v svetlejšo prihodnost. Natalija Stegne
»… mladost, krasoto nam je vzelo!« Življenjepis vojne vihre leta 1942/45

»… mladost, krasoto nam je vzelo!« Življenjepis vojne vihre leta 1942/45

Knjižnica Slovenska Bistrica, 9. maj 8. maja je bila v Knjižnici Josipa Vošnjaka predstavitev knjige Janeza Prejaca Ruska fronta, ki sta jo predstavila avtor uvodnika Stanislav Rakuša ter urednik založbe Cerdonis Blaž Prapótnik. Ko je gospod Rakuša povsem slučajno naletel na 577 strani rokopisa dnevniških zapisov z ruske fronte, se je zavedel, da je potrebno pretresljive izkušnje takrat mladega Janeza Prejaca strniti v knjigo in jo predstaviti širši javnosti. Knjiga nam približa čas med drugo svetovno vojno, ko je bilo v nemško vojsko prisilno mobiliziranih med 60.000 do 70.000 mladih slovenskih fantov, ogromno se jih ni vrnilo. »Bilo je ali-ali. Greš ali pa gre vsa tvoja družina v izgnanstvo ali jo likvidiramo.« Tako so mladi neizkušeni prestrašeni fantje zapustili svoj dom in svojce, bili so v prvih bojnih vrstah za 'topovsko hrano', po vojni pa prezirani, šikanirani in zaničevani. Na očitke, čemu še ena knjiga o vojni, urednik založbe odgovarja: »Vsaka knjiga, ki govori o vojni, je hkrati knjiga za mir.« (Besedilo in fotografija: Saša Šega Crnič)
Literarno srečanje z Mojco Plaznik Plavec

Literarno srečanje z Mojco Plaznik Plavec

Knjižnica Slovenska Bistrica, 7. maj ― V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je Pionirska knjižnica gostila literarno srečanje, kjer je v goste prišla Mojca Plaznik Plavec, ki je ob tej priložnosti predstavila svojo tretjo slikanico z naslovom Zeleno kolo. Dogodka so se udeležili tretješolci 2. osnovne šole Slovenska Bistrica, ki so z zanimanjem prisluhnili avtorici. Skozi pogovor in delček prebrane pravljice so otroci stopili v svet, kjer se poudarja pomen medsebojnih odnosov, razumevanja, sprejemanja različnosti in vrednosti pravega prijateljstva. Zgodba Zeleno kolo v sebi skriva povabilo k razmisleku o tem, kako pomembno je, da se znamo slišati, podpirati in bogatiti drug drugega z različnostmi, zaradi katerih smo edinstveni. Učenci so slišali izsek iz zgodbe Zeleno kolo, vendar jim pisateljica konca ni razkrila. Kdo je čakal Jakoba pri vratih stanovanja, kaj se je zgodilo v nadaljevanju, je avtorica prepustila domišljiji vsakega posameznika. Povabila jih je k bralnemu izzivu, naj sami preberejo, kako se zgodba pravzaprav zaključi. Srečanje je bilo prepleteno z radovednimi vprašanji. Otroci so s sodelovanjem pokazali, kako dragoceni so tovrstni trenutki, ki bogatijo domišljijo. (Tanja Jakolič)  
ZAKLJUČNA PRIREDITEV VRTNARSKIH SREČANJ

ZAKLJUČNA PRIREDITEV VRTNARSKIH SREČANJ

Knjižnica Slovenska Bistrica, 7. maj ― Prvi ponedeljek v maju so se v časopisni čitalnici osrednje knjižnice zbrali več ali manj stalni in zvesti obiskovalci, ki iščejo nova znanja ter priložnosti za izmenjavo izkušenj, tokrat na zaključnem vrtnarskem srečanju v tej sezoni prireditev. Kot ustaljeno sta druženje vodili Majda in Katja Temnik z Zeliščnega vrta in kmetije Majnika. Hladno in nestabilno vreme slabo vpliva na rastlinske mladičke, ki smo jih že presadili na prosto. Zato je gospa Majda nanizala nekaj ukrepov, s katerimi lahko mlade in občutljive rastline zaščitimo ali jih z določenimi pripravki krepimo ter vzpodbujamo njihovo rast. Z ekološko in biodinamično pridelavo zelišč in kalčkov za trg se na Zeliščnem vrtu in kmetiji Majnika ukvarjajo že vrsto let. Gospa Katja je že na preteklih srečanjih omenila biodinamični koledar oziroma Setveni priročnik Marije Thun, ki je lahko dragoceno orodje za vse, ki se ukvarjajo z vrtnarjenjem. Dejstvo je, da se rastline odzivajo na vplive, ki se prenašajo preko položajev planetov in zvezd. Zaradi njihovega položaja se lahko določi ugodne dneve za delo s posameznimi skupinami rastlin. Zaradi boljše predstave in celovitejše slike je udeležence spodbudila k aktivnemu sodelovanju pri postavitvi ter določanju položaja Sonca, Lune in planetov. Ob zaključku so se ljubitelji rastlin družili ob sproščenem klepetu ter snovali načrte za prihodnja srečanja v naslednji sezoni prireditev. (Tanja Jakolič)  
še novic